Marca so v gradbenem podjetju GIC Gradnje zaključili dvoletni projekt "GRADBENIŠTVO 4.0" ali na kratko "GRAD 4.0".

Projekt digitalne preobrazbe konzorcija »Gradbeništvo 4.0« temelji na glavnih izzivih, ki jih globalno in posledično tudi v Sloveniji zaznava in občuti gradbena panoga in na katerega imajo velik vpliv tudi digitalne tehnologije in digitalizacija. Glavni izziv v gradbeništvu predstavlja dejstvo, da je gradbeništvo na samem repu panog po stopnji digitalizacije, da ima panoga nizko dodano vrednost in da je digitalna pismenost slaba.

Prijavljen projekt "GRADBENIŠTVO 4.0" gradi pet vsebinskih področij (poimenovali so jih stebri projekta) in so vezani na procese njihovega podjetja in vsebine, ki so jih v fazi ocene digitalne zrelosti podjetja GIC Gradnje in primerjalnih analiz prepoznali kot ključne za napredek. 

1. Betonarna 2.0 predstavlja vpeljavo avtomatizacije procesov v proizvodnji betonskih mešanic od naročanja in proizvodnje do dostave. Z on-line naročanjem se pohitri in poenostavlja naročanje, s senzoriko in avtomatizacijo povečujemo učinkovitost proizvodnje, na osnovi zgodovinskih senzoričnih podatkov in uporabe različnih tehnik za odkrivanje znanja iz podatkov (AI) se ugotavljajo najboljše recepture betonov (trajnostni vidik), laboratorijski podatki pa so sledljivi z uporabo veriženja podatkov. 

2. Gradbišče 4.0 predstavlja prenovo procesov na gradbišču. Digitalna pisarna omogoča vsem deležnikom na gradbišču, ki so posredno ali neposredno vpleteni v procese, da med seboj sodelujejo. Omogoča jim deljenje dokumentov, posodabljanje dokumentov, oddaljeno komunikacijo, naročanje matarialov ipd.. Digitalna pisarna s pomočjo najsodobnejše tehnologije (npr. interaktivnih tabel) omogoča tudi konstruktivno in hitro komunikacijo na gradbišču, digitalizirani so tudi dokumenti, ki jih zahteva gradbena regulativa kot npr.  gradbeni dnevnik in gradbena knjiga. Vsebine pomembne za dnevno komunikacijo z delavci na gradbišču  npr. varstvo pri delu in za gradbišče pomembni dnevni podatki, pa so prikazani na manjšem ekranu, ob vstopu na gradbišče.

Uvedli so sistem naročanja materiala, ki skupaj z uporabo BIM in VR/AR/MR tehnologij zmanjšuje možnosti napak, optimizira in poenostavilja delo. 

3. Digitalna gradbena platforma je temeljni element digitalne preobrazbe v panogi in konzorcija, ki naslavlja celovito povezovanje vseh deležnikov vpetih v verigo vrednosti in v dnevno operativno izvajanje gradbenih projektov ter naročil, v katerega so deležniki vpleteni (arhitekti, projektanti, dobavitelji in ponudniki materialov, storitev, strojev, gradbeniki, opremljevalci, inštalaterji, nadzorniki, investitorji, …).  

4. Digitalni delavec predstavlja korenito spremembo kadrovske funkcije. Ta je iz trenutne vloge pasivnega zbiralca podatkov in dokumentov ter reševanja akutnih, predvsem administrativnih težav sodelavcev postala orodje za:

(a) digitalne kartoteke zaposlenih s podatki o delavcu in delovnem mestu,

(b) bazo znanja za nenehno izobraževanje in uvajanje v delo (onboarding) zaposlenih ter

(c) prostor za deljenje in obravnavo idej (inovacijska platforma).

Vsi trije segmenti skupaj predstavljajo enovito rešitev za izvajanje kadrovske funkcije organizacije in obravnave sprotnih izzivov.

5. Zgradba kot digitalna platforma predstavlja nov poslovni model, ki z digitalizacijo naprav,  prostorov in storitev povezuje procese v stavbi v korist uporabnikov, upraviteljev in lastnikov. Stavba postaja digitalna struktura in proces, ki deluje v oblaku. Platforma omogoča nadgradnjo cele vrste digitalnih storitev, med katerimi sta dve že v okviru projekta izoblikovani do aplikativne stopnje: kognitivni optimizacijski sistem (Cognitve Optimization system - COS) in sistem za upravljanje z obiskovalci in osebjem (Visitor for Safe Secure Smart Spaces – V4S).  

Finančna sredstva za izvedbo sta zagotovili Republika Slovenija in Evropska unija iz Mehanizma za okrevanje in odpornost ter partnerji na projektu GIC Gradnje d.o.o., SRC d.o.o., Robotina d.o.o. in Sunesis d.o.o.. GIC Gradnje d.o.o. je bil vodilni partner projekta in podajalec vsebinskih smernic ter potreb gradbene panoge za razvoj novih aplikacij in platform. Sodelovala so tudi IT podjetja, ki so pomagala pri iskanju primernih omogočitvenih tehnologij, razvoju inovativnih digitalnih orodij in uvedbi le teh v dnevno prakso podjetja.