V luči Svetovnega dne okolja, ki ga obeležujemo 5. junija, je agencija za raziskave javnega mnenja Mediana v sodelovanju z WIN, vodilnim svetovnim združenjem za raziskovanje trga in javnega mnenja, preučila odnos javnosti do okoljskih sprememb in osvetlila pogled na trenutno percepcijo javnosti na tem področju.

Največ posameznikov s celega sveta (41 %) je kot glavni vzrok za globalno segrevanje navedlo ravnanje ljudi, sledi industrija s 33 %. Evropa ravnanju ljudi posveča enako težo kot veleva svetovno povprečje, medtem ko na azijsko-pacifiškem področju za podnebne spremembe človeški vpliv krivi 49 % ljudi. V Afriki največji delež prebivalcev (34 %) krivdo za globalno segrevanja pripisuje naravnim vplivom, na območju Bližnjega vzhoda in severne Afrike pa industriji (45 %).

Slovenija: skoraj polovica kot glavnega krivca vidi industrijo

Med prebivalci Slovenije skoraj polovica ljudi kot glavnega krivca vidi industrijo, tej pa s tretjinskim deležem sledi človeški faktor. V Srbiji in na Hrvaškem šest od desetih prebivalcev podnebne spremembe pripisuje ljudem, približno četrtina pa industriji.

Kaj menite, da je najpomembnejši vzrok za globalno segrevanje? Deleži se ne seštejejo v 100 %, ker deleži »Ne vem/brez odgovora« niso prikazani.

V nadaljevanju je bila predmet raziskave tudi pripravljenost ljudi na izvajanje aktivnosti, ki bi prispevale k zaviranju podnebnih sprememb. Med navedenimi aktivnostmi je s svetovnega gledišča največ pripravljenosti za recikliranje (64 %), z 29 % sledi opustitev kupovanja izdelkov hitre mode. Tu je večja pripravljenost izražena s strani žensk (31 %) kot moških (26 %).

Med mladimi od 18 do 24 let je glede na ostale starostne skupine višja pripravljenost za kupovanje zgolj organskih izdelkov (26 %), medtem ko je med starejšimi od 65 let v primerjavi z mlajšimi skupinami največja pripravljenost za opustitev vožnje z letalom (24 %). Tudi dovzetnost za opustitev kupovanja izdelkov hitre mode se povečuje z naraščanjem starosti – v starostni skupini od 18 do 24 bi hitro modo opustila četrtina ljudi, medtem ko delež pri starejših od 65 let presega eno tretjino vprašanih.

Ali bi storili kaj od sledečega, da bi preprečili podnebne spremembe? Deleži se ne seštejejo v 100 %, ker deleži »Ne vem/brez odgovora« niso prikazani

Motiviranost za recikliranje, opustitev hitre mode ter prenehanje uživanja mesa narašča z višjimi stopnjami izobrazbe. 7 od 10 prebivalcev Evrope je pripravljenih reciklirati, temu sledijo prebivalci Amerik in prebivalci afriških držav. Med vsemi celinami Evropa prednjači po pripravljenosti za opustitev vožnje z letalom – četrtina vprašanih bi se letalskemu prevozu odpovedala, kar je dvakrat večji delež kot v Afriki in v Amerikah. Najbolj nagnjeni k recikliranju, kupovanju zgolj organskih izdelkov, opustitvi uporabe avtomobila in uživanja mesa so študentje.

Slovenci tretji po motiviranosti za prehod na trajnostno modo 

Prebivalci Slovenije  smo po motiviranosti za prehod na trajnostno modo skupaj z Irsko na tretjem mestu v svetovnem merilu s 47-odstotnim deležem tistih, ki bi opustili oblačila hitre mode. Pred nami sta le Finska s 73 % in Švedska z 52 %. Vožnji z avtomobilom se je pripravljeno odreči 11 % prebivalcev Slovenije, s čimer se uvrščamo v spodnjo peterico v svetovnem merilu. Po prenehanju uživanja mesa se z 12 % uvrščamo v svetovno povprečje, zračnemu prometu pa se je pripravljena odpovedati četrtina prebivalcev Slovenije, kar presega svetovno povprečje (17 %).

Tretje področje zanimanja je bilo zadovoljstvo ljudi z ukrepi vlade za skrb za okolje. V svetovnem merilu se je delež zadovoljnih z vladnimi aktivnostmi na okoljskem področju v primerjavi 2023 povečal za 5 odstotnih točk in znaša 44 %. V splošnem so z ukrepi bolj nezadovoljni ljudje, starejši od 45 let – tu delež nezadovoljnih presega polovico.

Najbolj zadovoljna je skupina ljudi brez izobrazbe oz. z nedokončano osnovno šolo, kjer sta zadovoljni skoraj dve tretjini ljudi. Na svetovnem zemljevidu so najbolj zadovoljni z vladnimi ukrepi v Afriki (70 % zadovoljnih) in v državah APAC (65 % zadovoljnih). Najmanj zadovoljni so v Amerikah (32 % zadovoljnih) in v Evropi (33 % zadovoljnih). Med evropskimi državami je najbolj zadovoljna Turčija (42 % zadovoljnih).

V kolikšni meri se strinjate oziroma ne strinjate s sledečo trditvijo: »Vlade sprejemajo potrebne ukrepe za skrb za okolje.« Deleži se ne seštejejo v 100 %, ker deleži »Ne vem/brez odgovora« niso prikazani.

Slovenijo je glede na zadovoljstvo z vladnimi podnebnimi ukrepi najti v spodnji četrtini sodelujočih držav. Pri nas je z ukrepi zadovoljnih 29 % prebivalcev, kar je nekoliko manj od evropskega povprečja ter kar 15 odstotnih točk manj od svetovnega povprečja. Še manj zadovoljni so z ukrepi prebivalci Hrvaške in Srbije.

Raziskava je med decembrom 2023 in februarjem 2024 potekala v 39 državah sveta. Gre za longitudinalno raziskavo, ki se v podobni obliki izvaja že od leta 2019. Skupaj je v raziskavi sodelovalo 33.866 ljudi. Statistična napaka znaša med 2,5 in 4,4 na intervalu zaupanja 95 %. Svetovno povprečje je izračunano na podlagi populacije polnoletnih ljudi v državah, kjer je potekalo anketiranje. V Sloveniji je raziskavo preko spletnega panela izvedel Inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 700 polnoletnih prebivalcev Slovenije med 23. in 27. januarjem 2024.