V družinskem podjetju Lumar so pripravili novinarsko konferenco na kateri so predstavili rezultate večletnega razvoja, trajnostno usmeritev, poslovanje podjetja ter izzive s katerimi se soočajo pri poslovanju. 

"Lumar se je v zadnjih 20 letih uveljavil kot glavni inovator in promotor lesene montažne gradnje. Številni pilotni projekti podjetja in zgodnja usmeritev v trajnostni razvoj ter poslovanje, se danes odražajo tudi v prepoznavnosti podjetja in uspešnosti delovanja. Po tem, ko smo že 2019 postali proizvajalec z največ prihodki na slovenskem trgu, smo v letu 2023 postali tudi največji slovenski proizvajalec. Omenjeno ni bil naš cilj, ampak je posledica stalnega vlaganja v razvoj in zaupanja kupcev," je povedal lastnik in direktor podjetja Marko Lukić. 

Izvedli številne pilotne projekte

Kazalniki in trendi so tudi za prihodnost izjemno dobri, zato si v podjetju želijo, da bi se čim prej normalizirale razmere pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, ki bi od jeseni že lahko negativno vplivale na delovanje gradbenega sektorja. Lumar razvija in povezuje različne panoge in tehnologije v Sloveniji. Na ta način so v zadnjih 20 letih ustvarili nacionalne trende montažne in trajnostne gradnje tako zasebnih kot javnih objektov.

Lotili so se številnih pilotnih projektov, kot so: prva pasivna hiša zgrajena leta 2007, prvi vrtec v pasivni tehnologiji v Sloveniji leta 2008, prva plus energijska hiša leta 2009, prva aktivna hiša za poskusno bivanje leta 2013, vse hiše samo še kot skoraj nič-energijske hiše z vgrajenim prezračevalnim sistemom leta 2017 ter prva certificirana slovenska hiša s certifikatom Active House v letu 2019.

Danes so prišli do standardnih produktov in rešitev, ki celostno obravnavajo trajnostno bivanje, torej upoštevajo ključne kriterije trajnostne gradnje – bivanjsko ugodje, energetsko učinkovitost in vplive na okolje. Konceptov trajnosti v Lumarju ne vključujejo samo v hiše, ampak jih integrirajo tudi v celotno poslovanje podjetja. V skladu z zastavljeno trajnostno poslovno in krožno strategijo so sprejeli zelene zaveze, katerih cilj je, da bi podjetje v letu 2025 postalo ogljično nevtralno podjetje.

"Gre za zaveze, ki so pomembne tudi našim kupcem, saj trajnost jemljejo kot svoj način življenja. Že leta 2021 smo na  našo proizvodno halo in poslovni objekt namestili sončni elektrarni, ki nam zagotavljata več kot 90 odstotkov električne energije za naše delovanje. Ob tem smo kot lastno investicijo izvedli celovito energetsko prenovo poslovne stavbe na katero smo namestili tudi zeleno streho in tako izboljšali energetsko učinkovitost ter pogoje dela zaposlenih," doda Lukić.

Ker verjamejo v slovenski les in lesno predelovalno verigo, so vstopili v podjetje iQwood, ki je razvilo najtanjšo leseno masivno steno brez lepil in kemikalij. "Gre za patentiran slovenski produkt, ki ima izjemno veliko potenciala. To kažejo tudi vse večje povpraševanje in proizvedene količine. Gre za odličen primer zgodbe od hloda do hiše, kjer celotna dodana vrednost ostaja v Sloveniji," še doda Lukić.

Na podlagi preteklih aktivnosti in razvoja, kljub težjim okoliščinam za poslovanje tako doma kot v tujini, v podjetju Lumar ocenjujejo poslovanje v letu 2023 kot izjemno uspešno. Lumar je z nekaj več kot 29,45 milijoni evrov prihodkov od prodaje postal največji slovenski proizvajalec montažnih lesenih objektov.

Povprečna bruto plača lani v Lumarju 2.766 evrov

"Gre za rezultat, ki je posledica konsistentnega dela, fleksibilnosti in prilagodljivosti, razvoja,  odličnih sodelavcev, pionirskih projektov ter zaupanja kupcev," pove Lukić. Bruto dodana vrednost na zaposlenega je 2023 v podjetju znašala 82.538 evrov, kar je 35 odstotkov več kot je bila dodana vrednost v Sloveniji (61.003 evrov) in 51 odstotkov več kot znaša v dejavnosti stavbno mizarstvo in tesarstvo (54.382 evrov). 

Povprečna bruto plača je v letu 2023 v podjetju znašala 2.766 evrov, kar je približno 30 odstotkov višje kot v dejavnosti  (2.138 evrov) in za približno 24 odstotkov višje kot je znašala povprečna bruto plača v Sloveniji (2.221 evrov). V  podjetju, ki ima 92 sodelavcev, bodo izplačali regres v višini 2.332,70 evrov.