Mnogi uspešni Slovenci, ki jih je pot zanesla v tujino, razmišljajo o vrnitvi v domovino, a bo to dejansko mogoče le, če bo naša država najprej pripravila primerno stimulativno delovno okolje zanje, je eden od poudarkov konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije, ki je prejšnji teden potekala v Vojniku.

V četrtek in petek je v novem Razvojnem centru podjetja MIK, ki so ga poimenovali Inštitut dr. Petra Novaka, potekala že dvanajsta konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije.

Tokratno konferenco je Svetovni slovenski kongres pripravil v sodelovanju z MIK Celje, organizacijo Slovenian Global Business Network, Gospodarsko zbornico Slovenije, Inštitutom Jožef Stefan in Univerzo Alma Mater Europea. Častno pokroviteljstvo dogodka je prevzela predsednica republike Nataša Pirc Musar. 

Kaj odlikuje Dansko?

Uvodnim nagovorom je sledilo predavanje Roka Žgalina Kobeta, ki kot snovalec maket svetovno znanih zgradb dela za podjetje Lego na Danskem. Spregovoril je o tem kaj odlikuje Dansko in kje bi jo lahko Slovenija brez večjih težav posnemala.

Sledil je sklop z naslovom Tehnološki in trajnostni razvoj – perspektiva znanosti in gospodarstva. V prvem delu sklopa so opozorili na pasti, ki jih lahko predstavlja zelena agenda in prizadevanja za nizkoogljično družbo, če prizadevanja ostanejo le na področju EU in to ne postane globalna zaveza.

V nadaljevanju sklopa je tekla beseda o vlaganju v raziskave, inovacijah in podpornem okolju, ki ga država nudi bazičnim in aplikativnim raziskavam. Marsikateri od govornikov razmišlja o vrnitvi v Slovenijo in si je celo želi, a bo to dejansko mogoče le, če bo Slovenija najprej pripravila primerno stimulativno delovno okolje zanje.

Potrebujemo prijazno davčno okolje

Drugi dan so v sklopu o ohranjanju čistega okolja in kakovosti bivanja pričeli s predstavitvijo podjetja MIK Celje, ki temelji na reševanju problemov moderne družbe v bivanjskih stavbah. Kot družbeno odgovorno podjetje se odlikujejo po izbiri kakovostnih materialov in nizki porabi energije.

V nadaljevanju so se posvetili priložnostim za pridobivanje oz. ohranjanje kakovostnega kadra v Sloveniji. V ospredju so bile predvsem spodbude za prijazno podporno in davčno okolje, ki bo pomagalo znanstvenikom raziskave nadgraditi v produkte.  

Zadnji tematski sklop se je ukvarjal s sodelovanjem znanstvenikov in gospodarstvenikov iz diaspore in Slovenije. Glavni namen je povezovanje slovenskih potomcev na gospodarski ravni ne glede na to kje živijo.

Raznovrstna povezovanja, odlične predstavitve in želje po vrnitvi v Sloveniji kažejo, da se v Sloveniji stvari počasi spreminjajo na boljše, da pa je na tem področju še veliko potenciala in skritih priložnosti, ki jih velja izkoristiti.