Slovensko zavarovalništvo upravlja s prek deset milijardami evrov sredstev, lani pa je znova dokazalo odpornost in prilagodljivost na zahtevne razmere, so navedli v Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN). Med prihodnjimi izzivi so opozorili na makroekonomske razmere, geopolitična trenja, podnebne spremembe ter zdravstvena in pokojninska zavarovanja.

Kot je danes v Ljubljani povedal direktor AZN Gorazd Čibej, je bilo leto 2023 na področju zavarovalništva precej turbulentno. V tej luči je opozoril na več dejavnikov, ki so vplivali na panogo. Izpostavil je nadaljevanje spopadov v Ukrajini, zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu, propad ameriške banke Silicon Valley Bank (SVB) in boj Evropske centralne banke (ECB) z inflacijo, v Sloveniji pa spremembe na področju zdravstvenih zavarovanj in pestro škodno dogajanje zaradi naravnih nesreč.

Zaradi avgustovske ujme zavarovanci dobili 152 milijonov evrov

Posebej je spregovoril o podnebnih spremembah. Naravne nesreče so po njegovih besedah lani na svetovni ravni povzročile za 280 milijard dolarjev škode, od tega je bilo 180 milijard dolarjev zavarovanih, ostalo pa ne, tako da je bila zavarovalna vrzel 62-odstotna.

Do ekstremnih dogodkov je prišlo tudi v Sloveniji, je nadaljeval. Zavarovalnice so z naslova škode, povzročene v avgustovski ujmi, zavarovancem izplačale 152 milijonov evrov, z naslova škode, nastale v ostalih naravnih nesrečah, pa še 180 milijonov evrov.

Zavarovalnice so v Sloveniji lani obračunale za 2,8 milijarde evrov kosmatih premij, kar je skoraj 10 odstotkov več kot leto pred tem, nominalno, upoštevajoč inflacijo, pa za okoli pet odstotkov več, je povzel Čibej. Polovico pobrane premije so predstavljala premoženjska zavarovanja, 800 milijonov evrov zdravstvena zavarovanja, večinoma dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je bilo z letošnjim letom ukinjeno. Pripad življenjskih zavarovanj je nanesel 600 milijonov evrov. Pozavarovalnice so obračunale za 529 milijonov, pokojninske družbe pa za 145 milijonov evrov kosmate premije.

Zavarovalnice so poslovno leto zaključile z dobičkom v višini skoraj 50 milijonov evrov, pozavarovalnice s 55 milijoni evrov in pokojninske družbe z 11,6 milijona evrov. "Glede na dogodke v letu 2023 ocenjujemo, da je to dober rezultat," je dejal Čibej.

Zavarovalni trg pri nas po njegovih besedah upravlja z 10,3 milijarde evrov sredstev, količniki kapitalske ustreznosti pa so še vedno na "zavidljivi ravni". Zavarovalnice v povprečju dosegajo 230-odstotno ustreznost, pozavarovalnice 271-odstotno, pokojninske družbe pa 228-odstotno.

Kje so glavna tveganja?

Vodja sektorja za analize in mednarodne zadeve Niko Erker pa je predstavil glavna tveganja zavarovalniškega sektorja. Opozoril je na opazen porast kibernetskih in podnebnih tveganj, po drugi strani so se lani nekoliko zmanjšala makroekonomska in tržna tveganja, ki jih je sicer treba še naprej pozorno spremljati. Razmeroma nizka so bila lani kreditna, zavarovalna in likvidnostna tveganja in tveganja financiranja, je povedal. Dejal je še, da je zavarovalna vrzel v Sloveniji na področju premoženjskih zavarovanj še naprej visoka. Tako je delno ali v celoti nezavarovanih kar 79 odstotkov hiš in 87 odstotkov etažne lastnine.

Čibej pa je na koncu spomnil še, da letos zaključuje mandat direktorja agencije, ki so ga zaznamovali covid-19, poplave in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. AZN se je na te izzive po njegovi oceni ustrezno odzivala, zavarovalništvo pa je robustna in stabilna panoga. Sam se je že prijavil na razpis za nov mandat na čelu agencije.