V svetovnem merilu se je delež tistih, ki kljub vsesplošnem dvigu cen živijo udobno, v primerjavi s preteklim letom povečal za tri odstotne točke, in v letu 2024 znaša 28 % V Evropsi je med vsemi celinami najnižji delež skupine ljudi, ki so finančno v najmanj ugodnem položaju, je pokazala mednarodna raziskava, pri kateri je sodelovala Mediana.

Slovenija med vsemi vključenimi državami prednjači po najnižjem deležu ljudi, ki se težko preživljajo (12 %). Največ ljudi, ki jih pestijo finančne težave, na evropski ravni najdemo v Grčiji: 43 %. 

Inštitut Mediana je v sodelovanju z WIN, vodilnim svetovnim združenjem za raziskovanje trga in javnega mnenja, izvedel raziskavo o finančnem stanju posameznikov po svetu. Predmet preučevanja je bil trenutni finančni položaj prebivalstva in vpliv porasta cen na njihovo potrošnjo. Izsledki služijo kot prikaz posledic, ki jih je globalna inflacija na potrošnji posameznikov pustila doslej, in so predstavljeni v nadaljevanju.

Polovici Slovencev niti udobno niti težko

V svetovnem merilu se je delež tistih, ki kljub vsesplošnem dvigu cen živijo udobno, v primerjavi s preteklim letom povečal za tri odstotne točke, in v letu 2024 znaša 28 %. Obenem se je globalni delež ljudi, ki se težko preživljajo, glede na prejšnje leto povečal za eno odstotno točko in znaša 37 %. Na račun teh dveh premikov se je srednji razred, torej posamezniki, ki jim s finančnega vidika ni niti udobno niti težko, v primerjavi z letom 2023 zmanjšal in se ustavil pri 32 %. Evropejci imamo med vsemi celinami najnižji delež skupine ljudi, ki so finančno v najmanj ugodnem položaju. V Evropi je teh manj kot tretjina (28 %), medtem ko v Amerikah ta delež znaša 46 %, najvišji delež pa v Afriki, kjer dosega 51 %.

Slovenija med vsemi vključenimi državami prednjači po najnižjem deležu ljudi, ki se težko preživljajo (12 %), sledita Nizozemska s 15- in Hrvaška s 23-odstotnim deležem. Največ ljudi, ki jih pestijo finančne težave, na evropski ravni najdemo v Grčiji, in sicer 43 %. 

V Sloveniji je skoraj polovica vprašanih (48 %) navedla, da jim trenutno ni niti udobno niti težko, 37 % ljudi pa se z denarnimi stiskami ne srečuje, kar je 10 % točk več v primerjavi z 2023. Z vidika deleža ljudi, ki živijo udobno, je Slovenija tako nad evropskim, kot tudi svetovnim povprečjem.

Evropejci znižujejo življenjske stroške

Poleg stopnje finančne lagodnosti je raziskava preučila tudi obvladovanje stroškov, ki ga zaostrovanje cen pogosto prinaša s seboj. V primerjavi z letom prej je s svetovnega gledišča za šest odstotnih točk na 42 % zmanjšal delež ljudi, ki so se v preteklih mesecih odločili za nižanje stroškov. Hkrati se je nekoliko povečal delež tistih, ki v naslednjih mesecih ne načrtujejo spremembe potrošnje (23 %). 

V Evropi je nekaj manj kot polovica vprašanih (46 %) že zmanjšala stroške, četrtina vseh pa zatrjuje, da v naslednjih mesecih ne bo uvajala sprememb v svojo potrošnjo. Delež teh se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 7 odstotnih točk. Največje spremembe z vidika zaostrovanja porabe se obetajo na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, kjer namerava svojo potrošnjo znižati 41 % prebivalstva. 

Slovenska statistika glede upravljanja s stroški se giba okrog svetovnega povprečja. V primerjavi z njim najbolj izstopa po deležu ljudi, ki v bližnji prihodnosti ne načrtujejo sprememb izdatkov. Njihov delež dosega 31 % (na globalni stopnji 23 %), skupni delež tistih, ki so stroške že zmanjšali ali njihovo zmanjšanje še planirajo, pa presega polovico vprašanih (55 %). Največ tistih, ki so že zmanjšali stroške, najdemo v Argentini (62 %) in Grčiji (61 %), medtem ko znižanje stroškov na stari celini v največji meri načrtujejo prebivalci Turčije (34 %) in Nemčije (31 %). V Sloveniji to načrtuje le četrtina vprašanih, kar je v skladu z evropskim povprečjem.

Raziskava je med decembrom 2023 in januarjem 2024 potekala v 39 državah sveta, sodelovalo je skoraj 34 tisoč ljudi. Svetovno povprečje je izračunano na podlagi populacije polnoletnih ljudi v državah, kjer je potekalo anketiranje.  V Sloveniji je raziskavo preko spletnega panela izvedel Inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 700 polnoletnih prebivalcev Slovenije med 23. in 27. januarjem 2024.

Več podatkov o raziskavi je na voljo tukaj.