V prvem letošnjem je bila medčetrtletna rast v Sloveniji nižja, medletna pa višja kot v EU, izhaja iz podatkov Urada za makroekonomske analize in razvoj. 

Realni bruto domači proizvod (BDP) je po zadnjih objavljenih podatkih Statističnega urada RS v prvem letošnjem četrtletju tekoče stagniral (po 1,1-odstotni rasti v predhodnem četrtletju), medletno pa je bil višji za 2,1 %, so sporočili iz Umarja.

Medletna rast je v veliki meri izhajala iz končne domače potrošnje,
rast investicij se je umirila, skupni izvoz, ki se tekoče krepi, pa je medletno ostal nižji. Medčetrtletna rast je bila v EU-27 višja, medletna pa nižja kot v Sloveniji (0,3 % in 0,4 %, prilagojeno za sezono in delovne dni).

»Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva se je v prvem četrtletju tekoče nekoliko okrepila, še vedno pa nanjo vplivata nizka rast tujega povpraševanja in po naši oceni tudi lani oslabljena stroškovno-cenovna konkurenčnost slovenskih izvoznikov. Izvoz blaga in dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih sta se tako povečala drugo četrtletje zapored in tokrat tudi medletno,« je o gibanjih v izvoznem sektorju povedala direktorica Umarja Maja Bednaš.

Medletno je sicer ostala precej nižja menjava transportnih storitev, ki je neposredno povezana z mednarodno blagovno menjavo. Nadalje se je krepila menjava potovanj. Skupni izvoz blaga in storitev se je na račun upada izvoza storitev zmanjšal za 0,6 %, skupni uvoz pa se je znižal za 0,9 %, kar je imelo pozitiven učinek na rast BDP, saj je prispevek salda menjave s tujino znašal 0,2 odstotne točke. 

Medletna rast investicijske aktivnosti se je po visokih rasteh v preteklem letu v prvem letošnjem četrtletju umirila (0,6 % medletno), prav tako se je umirila aktivnost v gradbeništvu, ki je bila medletno višja za 1,6 %. Investicije v opremo in stroje so bile medletno nižje. Bruto investicije pa so se medletno povečale za 0,9 %, k čemur je prispeval tudi pozitiven prispevek zalog (0,1 odstotne točke), po tem, ko je bil lani močno negativen.

Potrošnja gospodinjstev je bila v prvem letošnjem četrtletju medletno večja za 0,9 %. Gospodinjstva so več trošila za turistične storitve v tujini, nakupe avtomobilov in hrano, manj pa za neživila in prenočitve doma. Skladno s tem in z medletno večjo prodajo v trgovini na debelo se je krepila rast prihodka v
trgovini. Ob večjem številu prihodov in nočitev tujih turistov se je nadaljevala tudi rast dodane vrednosti v storitvah, povezanih s turizmom.

Rast državne potrošnje se je še nekoliko okrepila (5,1 % medletno). Na visoko rast že ob koncu lanskega leta je vplivala predvsem odprava posledic po poletnih poplavah, v začetku letošnjega leta pa je bila rast povezana predvsem s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek (odslej javni vir), kar je povečalo javne izdatke za zdravila ter blago in storitve v zdravstvu.

Nekoliko se je okrepila tudi rast zaposlenosti v sektorju država. 

Zadnji kazalniki gospodarskega razpoloženja v Sloveniji kažejo na izboljšanje v začetku drugega četrtletja. Aprila je bilo zaupanje v gospodarstvu najvišje v zadnjih trinajstih mesecih. Medletno višje je bilo v predelovalnih dejavnostih, v trgovini na drobno in pri potrošnikih, nekoliko nižje pa v storitvenih
dejavnostih ter precej nižje v gradbeništvu. V zadnjih mesecih se zvišuje tudi vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) v evrskem območju. Ta je marca in aprila presegla vrednost 50, kar nakazuje na rast aktivnosti, k čemur prispeva zlasti aktivnost v storitvah.

Gospodarska klima (ESI) v evrskem območju ter tudi razpoloženje v vseh dejavnostih in med potrošniki so bili aprila na višjih ravneh kot v drugi polovici lanskega leta, ko se je gospodarska aktivnost zniževala.

»Ocenjujemo, da je bila rast gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju v okviru pričakovanj naše Pomladanske napovedi. Tudi predpostavke mednarodnega okolja na podlagi najnovejših napovedi mednarodnih institucij ostajajo podobne predpostavkam Pomladanske napovedi 2024,« je objavljene podatke komentirala Maja Bednaš. 

Tveganja za uresničitev napovedi ostajajo povezana z morebitno zaostritvijo konflikta na Bližnjem vzhodu in vojne v Ukrajini. To bi povečalo negotovost, kar bi lahko vplivalo na gospodarsko aktivnost, privedlo do ponovnih ponudbenih šokov in višjih cen energentov, transportnih stroškov ter hrane in posledično vplivalo na odločitve glede obrestnih mer.