Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije (EZS) se je v Krškem seznanil s časovnico izgradnje drugega jedrskega bloka (JEK2), ključnimi mejniki, kriteriji izbora, sistemom sprejemanja odločitev in preliminarno ekonomiko različnih variant za JEK2, so sporočili iz zbornice. 

Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije (UO EZS) se je na seji o projektu drugega jedrskega bloka (JEK2) v Sloveniji seznanil z globalnimi trendi pridobivanja električne energije iz jedrskih elektrarn, ponujenimi rešitvami jedrske industrije iz Francije, Južne Koreje in ZDA ter pomembnostjo postavitve JEK2 v regiji. Prav tako se je seznanil s preliminarnimi dokumenti: časovnice izgradnje drugega bloka, ključnimi mejniki, ki vodijo do »končne odločitve investitorja«, kriteriji izbora, sistemom sprejemanja odločitev ter preliminarno ekonomiko različnih variant za JEK2.

- Kot so sporočili iz zbornice, UO EZS na osnovi analize Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV) in podatkov investitorja, družbe GEN energija, ocenjuje, da glede na energetske bilance tudi v varianti investicije z enim jedrskim blokom zagotavljajo energetsko samozadostnost države pri proizvodnji električne energije in obenem razogljičenje slovenskega elektroenergetskega sistema (EES).

- UO EZS ocenjuje, da je za gradnjo drugega jedrskega bloka z manjšo močjo elektroenergetsko omrežje že sedaj dovolj robustno; v primeru dveh enot z večjo skupno močjo pa bi bile potrebne nadgradnje EES, ki pomenijo po eni strani večji strošek, po drugi strani pa bi pomenile tudi večjo negotovost glede časovnega umeščanja objektov v prostor.

- UO EZS meni, da je z vidika elektroenergetskega sistema varianta JEK2 z enim blokom bolj primerna kot varianta z dvema blokoma.

Predsednik EZS Aleksander Mervar je na seji predstavil potrebe elektroenergetskega sistema (EES) Slovenije v luči predvidene rasti odjema, pomena in priporočil uvozne odvisnosti ter izzivov investicij v energetiki.

»Projekt JEK2 je po zahtevnosti, oceni potrebnih finančnih sredstev za njegovo izvedbo ter vplivu na slovenski elektroenergetski sistem daleč najpomembnejši energetski infrastrukturni projekt po Nuklearni elektrarni Krško (NEK). Kot direktor ELES-a, operaterja kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja Republike Slovenije, in kot predsednik EZS projekt podpiram in sem optimist glede realizacije planiranih aktivnosti po začrtani časovnici, kar pomeni dokončno investitorjevo odločitev o gradnji okrog leta 2028 in dokončanje v letu 2039,« je povedal Mervar. 

Osem variant za JEK2

Leta 2021 so se v GEN energiji odločili za moč novega bloka 1100 MW +/- 10 %. Lani so ta obseg razširili, zato da imajo možnost pogajanj z več dobavitelji, in sicer so v naboru enote z močjo od 1000 do 1600 MW. Na seji UO je Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV) predstavil preliminarne rezultate analize priključitve JEK2 na EES, kjer je bilo analiziranih osem (8) variant oziroma možnosti postavitev: pet variant z eno enoto (1000 ali 1100 ali 1200 ali 1400 ali 1600 MW) ter tri variante po dve enoti (2x 1000 ali 2x 1100 ali 2x 1200 MW).

Rezultati analize EIMV glede zanesljivosti in stabilnosti EES kažejo, da je v primeru priključitve ene enote slovenski elektroenergetski sistem že danes dovolj robusten, da ne potrebuje večjih nadgradenj. Po drugi strani bi bile v primeru priključitve dveh enot s skupno močjo preko 2000 MW potrebne dodatne ojačitve posameznih delov EES. To bo zahtevalo občutna ekonomska sredstva, predvsem pa bo za sabo potegnilo dolgotrajna umeščanja objektov v prostor. V tem primeru je težko oceniti časovni okvir, kako dolgo to lahko traja. 

Kot primer je predsednik EZS navedel daljnovod Cirkovce–Pince, za katerega je ELES potreboval 18 let, da ga je umestil v prostor. V ELES-u se zavedajo, da bo slovenski elektroenergetski sistem zaradi velikosti JEK2 potreboval še dodatne kapacitete sistemske rezerve. Dodatne zmogljivosti so seveda manjše v primeru manjše moči bloka in večje v primeru variante največjega posamičnega bloka. Glede na predvideno rast odjema električne energije v Sloveniji in predvideno rast drugih nizkoogljičnih virov energije (predvsem sončnih elektrarn) po oceni Aleksandra Mervarja že najmanjša varianta bloka JEK2 z močjo 1000 MW omogoča državi razogljičenje elektroenergetskega sistema in samozadostnost na področju električne energije. Variante z dvema blokoma moči 2000 MW in več sicer res pomenijo presežke proizvodnje v RS ter s tem izvoz viškov električne energije na okoliške trge, vendar zahtevajo večja vlaganja v nadgradnjo omrežja, bolj tvegane so tudi glede časovnega okvira dokončanja investicije.

Globalni trendi in ponujene rešitve

Jedrska energija po oceni GEN energije doživlja renesanso, saj se trenutno gradi okoli 60 jedrskih elektrarn Jedrska energija je tudi zelo koristna za elektroenergetski sistem, ker predstavlja zanesljiv vir energije in nizkoogljičen vir energije. 

Zadnje novogradnje v zahodnem svetu vseeno kažejo na izzive, na katere mora globalna jedrska industrija ustrezno odgovoriti. Zamude pri gradnjah in posledična prekoračitev načrtovanih stroškov pri zadnjih novogradnjah, ki so sicer bile prve te vrste (first of a kind), predstavljajo pomembno tveganje, ki ga bodo morali pri JEK2 z vso resnostjo in na ustrezen način nasloviti. Kot poudarjajo v GEN energiji, si ne želijo enot, ki bi bile prve te vrste (first-of-its-kind), saj je to preveč tvegano.

Ekonomika

Člani UO so se seznanili s preliminarno oceno ekonomske upravičenosti projekta na osnovi trenutno dostopnih vhodnih podatkov. Ti podatki so pridobljeni iz javno dostopnih podatkov, ocen strokovnih služb družbe GEN energija, izkušenj z obratovanjem NEK, indikativnih ocen stroškov gradnje in vlaganj v lokalno infrastrukturo, pridobljenih od potencialnih dobaviteljev, ter pričakovane časovnice odločanja, gradnje in obratovanja. Rezultate ekonomske analize bo investitor GEN energija javno predstavil predvidoma v mesecu maju 2024.

Na fotografiji: Nuklearna elektrarna Krško. Vir: Wikipedia