Izbrani nasveti
•01. Marec 2024
Gospodarska rast se bo letos okrepila: z lanskih 1,6 % se bo povzpela na 2,4 %. To je manj, kot je Umar predvideval lani jeseni (2,8 %).
Na gospodarska gibanja bodo ugodno vplivali nadaljnja rast investicij, umirjanje inflacijskih pritiskov in okrevanje tujega povpraševanja, ki pa je nekoliko počasnejše od jesenskih pričakovanj.
Po lanskem krčenju se pričakuje okrevanje izvoza blaga in nekoliko višjo rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, na rast izvoza storitev pa bo vplivala predvsem rast s turizmom povezanih storitev. Rast v izvoznem sektorju bo omejevala poslabšana konkurenčnost, ki je posledica povečanih domačih stroškovnih pritiskov, zlasti stroškov dela.
Umar pričakuje nadaljnjo rast investicij, spodbujeno z nadaljevanjem visoke investicijske aktivnosti države, povezane tudi z obnovo po poplavah in izvajanjem Načrta za okrevanje in odpornost, ponovno rastjo investicij v opremo in stroje ob okrevanju izvoza ter močno rastjo stanovanjskih investicij.
Napovedujejo tudi, da se bo zasebna potrošnja ob krepitvi realnih dohodkov in zaposlenosti zvišala.
Inflacija se bo po njihovih pričakovanjih letos večji del leta postopoma umirjala, konec letošnjega oziroma v začetku prihodnjega leta pa se lahko zaradi učinka osnove - ta osnova je iztek ukrepov za zajezitev visokih cen energentov - ponovno nekoliko poviša.
Dvema odstotkoma se bo inflacija po naši oceni približala leta 2026. Naraščanje zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta letos še umirila, tudi v prihodnjih letih bo vidnejšo rast zaposlovanja omejevalo pomanjkanje delovne sile.
Umar
Umar še poudarja, da negotovosti, povezane z uresničitvijo tokratne napovedi, izhajajo iz geopolitičnih in gospodarskih razmer v mednarodnem okolju. Tveganja v domačem okolju so povezana z vplivi poslabšane konkurenčnosti na izvozni sektor gospodarstva, zmogljivostmi za izvajanje visoke investicijske aktivnosti države ter nedorečenostjo nekaterih reformnih ukrepov.
Na drugi strani možnosti za višjo gospodarsko rast od predvidene izhajajo zlasti iz morebitnega hitrejšega zniževanja inflacije, še uspešnejšega privabljanja delovne sile in učinkovitejšega črpanja sredstev EU skupaj z reformnimi ukrepi.