Tokrat je gnoj ostal na prikolicah. Bo tako tudi naslednjič? Po Belgiji, Franciji, Španiji, Nemčiji, pa Poljski, Slovaški in celo Indiji so na cestah tudi naši kmetje. A naši imajo povsem drugačen položaj kot kmetje iz ostalih držav Evropske unije.

Pri nas se okoljevarstvenih in fitofarmacevtskih omejitev držimo veliko dlje in bolj rigorozno kot 'konkurenca' v Evropi. Natura 2000 zavzema največji delež v primerjavi z ostalimi članicami. In cena kmetijskih izdelkov težko sledi konkurenci. A brez domačih kmetov bi jedli slabšo zelenjavo, sadje in meso.

A kaj, ko je kmetov vse manj. Mladih gospodarjev, starih do 35 let, je le 4,6 % vseh kmetov. Ti so bolje izobraženi, zabeležijo največ prihodkov, so odprti za nove kulture, inovacije, napredek. A jih je le 4,6%!

- Kaj torej kmetje hočejo, da ne bo naslednjič gnoja po cestah cest?
- Kje jim mora politika dati več kot obljube?
- Zakaj ne bi ozaveščali vseh, kako pomembna je domača hrana?
- Pa tudi o tem, da je čas, da se piše strategija za kmetovanje po 2027 danes, ne ko bo ta sprejeta!

O tem z Anjo Kastelic, predsednico Zveze slovenske podeželske mladine, Romanom Žvegličem, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice, in Denisom Rusjanom z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.