Urad za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar) je v najnovejši publikaciji Ekonomsko ogledalo objavil poglavitne ekonomske kazalnike za Slovenijo. 

GLAVNI POUDARKI:

-Večina razpoložljivih gospodarskih kazalnikov za Slovenijo se je na prehodu v zadnje
četrtletje izboljšala. Realni izvoz in uvoz blaga sta bila oktobra podobna kot mesec prej,
medletni upad se je nekoliko zmanjšal. 

-Po septembrski okrepitvi se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti oktobra še nekoliko povečala in bila podobna kot pred letom. Razpoložljivi podatki za zadnje četrtletje nakazujejo tudi okrevanje potrošnje gospodinjstev. 

-Medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov je bila v povprečju oktobra in novembra višja kot četrtletje prej. Po dveh mesecih medletnega upada sta bila septembra in oktobra medletno večja prodaja novih osebnih avtomobilov fizičnim osebam in število prenočitev domačih turistov v Sloveniji. 

-Oktobra so bili, prvič po januarju, medletno višji tudi nakupi neživil, potrošnja za živila in pijače pa je ostala nekoliko nižja kot pred letom. 

-Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del septembra ob odpravljanju posledic poplav povišala in bila znatno višja kot lani.

-Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je novembra izboljšalo in doseglo najvišjo raven v zadnjih šestih mesecih, vendar ostalo nižje kot pred letom. 

-Medletno upadanje števila registriranih brezposelnih se umirja, upočasnjuje se tudi medletna rast števila delovno aktivnih. 

-Medletna rast cen življenjskih potrebščin je bila novembra najnižja v zadnjih dveh letih (4,9 %). K znižanju za 2 o. t. glede na oktober je največ prispeval manjši prispevek cen energentov, predvsem zaradi ponovne oprostitve plačevanja prispevka na obnovljive vire energije ter soproizvodnjo toplote in električne energije.

Kazalniki gospodarskega razpoloženja za evrsko območje so se novembra nekoliko zvišali, vendar še ne nakazujejo vidnejšega izboljšanja aktivnosti, OECD in EK pa v novembrskih napovedih pričakujeta, da se bo rast v evrskem območju postopoma okrepila.

Sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) za evrsko območje se je novembra zvišal, a ostal pod vrednostjo 50, ki pomeni mejo med rastjo in krčenjem aktivnosti. Tudi vrednost kazalnika gospodarske klime (ESI) je bila novembra nekoliko višja kot mesec prej, zaupanje se je izboljšalo v večini dejavnosti in med potrošniki, a razen pri storitvah ostalo pod dolgoletnim povprečjem.

OECD in EK v novembrskih napovedih pričakujeta, da se bo gospodarska aktivnost evrskega območja ob okrevanju zasebne potrošnje, ki jo bodo podpirali stabilen trg dela, rast plač in zniževanje inflacije, postopoma okrepila. Letos naj bi bila tako gospodarska rast 0,6-odstotna, naslednje leto pa 0,9 do 1,2-odstotna. Leta 2025 naj bi se rast zvišala na okoli 1,6 %.

Večina razpoložljivih kratkoročnih gospodarskih kazalnikov za Slovenijo se je na prehodu v zadnje četrtletje izboljšala. Realni izvoz in uvoz blaga sta bila oktobra podobna kot mesec prej, medletni upad se je nekoliko zmanjšal. Tekoče upadanje blagovne menjave se je v zadnjih dveh mesecih prekinilo, k čemur je pomembno prispevala umiritev upada menjave proizvodov za vmesno potrošnjo. V prvih desetih mesecih je bil skupni izvoz blaga medletno nižji za 7,4 %, uvoz pa za 7,6 %. 

Po septembrski okrepitvi se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti oktobra še nekoliko povečala in bila podobna kot pred letom. V povprečju prvih desetih mesecev je bila proizvodnja v večini dejavnosti manjša kot lani, največji medletni upad je v kemični in papirni industriji ter proizvodnji kovin. Medletno višja je le proizvodnja živil, drugih strojev in naprav ter aktivnost v dejavnosti popravil in montaže strojev in naprav, visoko tehnološko zahtevnih panogah in usnjarstvu.

Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je novembra drugi mesec zapored nekoliko izboljšalo, precej nižja kot v začetku leta pa so izvozna naročila. Storitvena menjava je v tretjem četrtletju ostala blizu doseženih najvišjih ravni, vendar ob precejšnjih razlikah med gibanji posameznih skupin storitev, najhitreje raste menjava tistih, ki so povezane s turizmom.

Realni storitveni prihodek se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim povečal v večini tržnih storitev, skupna aktivnost je bila podobna lanski. Razpoložljivi podatki nakazujejo okrevanje potrošnje gospodinjstev v zadnjem četrtletju.

Medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov je bila v povprečju oktobra in novembra višja kot četrtletje prej. Po dveh mesecih medletnega upada sta bila septembra in oktobra medletno večja prodaja novih osebnih avtomobilov fizičnim osebam in število prenočitev domačih turistov v Sloveniji.

Oktobra so bili, prvič po januarju, medletno višji tudi nakupi neživil, potrošnja za živila, pijače in tobačne izdelke pa je ostala nekoliko nižja kot pred letom.

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del septembra ob odpravljanju posledic poplav povišala in bila znatno višja kot lani.

Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je novembra izboljšalo in doseglo najvišjo raven v zadnjih šestih mesecih, vendar ostalo nižje kot pred letom.

Celotno poročilo lahko preberete tukaj.