Je Slovenija prijazna podjetnikom? Ali podjetniki cenijo Slovenijo? Bi si želeli, da bi se rodili drugje? Kako vključevati mlade v posel in jih ohraniti motivirane? Kako in kje pridobiti kapital za podjetja?

To je na tretjem panelu 2. festivala podjetništva Uroš Mlakar iz podjetja Naturalica Foods spraševal svoje goste. To so bili: predsednik sekcije SBC Mladi Andraž Žurman iz LabCore, Nastja Kramer iz Malince, Nina Milošič Slapšak iz Odori, Kristina Kočet Hudrap iz Tiko Pro, Tomaž Lah iz Nektar Natura, Damian Merlak iz Alpinie in Tomaž Bizjak, ReCatalyst, d.o.o.

Kristina Kočet Hudrap, Tiko Pro: »V mojem času je bilo mogoče biti študent in podjetnik hkrati, sedaj to ni več mogoče. Rojena sem pri meji. Mama se je preselila v Avstrijo, sama vztrajam v Sloveniji, čeprav bi lahko bila boljša, če bi imela bolj predvidljivo okolje. Ne le zakonodaja, tudi birokracija je preobsežna, da bi se ukvarjali le s projekti. Kot mati se čudim, česa se morajo otroci v šoli naučiti. Šolski sistem ne sledi potrebam gospodarstva, trga. Učitelji nimajo v vodstvih šolstva nikogar, ki bi poslušal njih. Starši in otroci niso več navajeni počakat. Mladi nimajo življenjskih izkušenj, delovnih navad, želja. Premalo jim dopuščamo, da tudi padejo, kar jim na dolgi rok koristi.

Kar se pa tiče razlik z drugimi državami: V Sloveniji se vlaga v industrijo oziroma v že obstoječa podjetja. Na Hrvaškem se dosti bolj vlaga v start-upe, Slovenija znatno manj. Avstrija nameni startupom do da pol milijona evrov ob odprtju, v Sloveniji do 70.000 evrov v 3 letih, na Hrvaškem 150.000 na leto. Sredstev je načeloma dovolj, tudi s strani EU. Večina sredstev je na voljo takrat, ko jih ne rabiš (več).«

Andraž Žurman, LabCore: »Začel sem že pri 17. letih, pogoji za začetek pri nas niso najslabši, ker moraš na začetku pri sebi razčistiti, se utrditi, da ne odnehaš. Vedno bi ponovil svojo pot. Rad bi samo delal in vedel, koliko davka moram plačat. Preveč časa se moram ukvarjati s spreminjanjem davkov. Delamo za farmacijo, vse je zelo regulirano. Šport mi je pomagal. Zatika se nam pri birokraciji. Odgovornost moramo prenesti tudi na javne uslužbence, ki so uradne osebe.«

Nastja Kramer, Malinca: »Začela sem z navdihom, problemi pridejo z rastjo, z birokracijo. Za začetek podjetništva je Slovenija dobra. Mene je spodbujala babica. S prijateljico in maminim posojilom sva se pričeli samopromovirati. Po 10-ih letih sva zgradili bazo zvestih strank. Medijska izpostavljenost prinese tako prednosti, kot slabosti.«

Mladi so ambiciozni

Tomaž Lah, Nektar Natura: »Slovenija je odlična kot inkubator, če bi bili v tujini, bi takoj prišli pod radar multinacionalk. Tako smo lahko počasi rasli in postajamo multinacionalka. Slovenija smo ljudje, Slovenci smo prijazni do podjetništva, inovatorstva, uspešnosti. Država ni tako problematična z vidika zakonodaje, delovne zakonodaje, davkov, glavni problem je v tem, da za jutri ne vemo, kaj bodo storili (nas resetirali, pribili na križ, izgnali v morje …). Vseeno ostajam optimist.

Mlado generacijo zaznavam kot ambiciozne, Slovenija je odlična za vzgojo strokovnjakov. Mladi so predvsem neučakani. Ko sem sam začenjal, je bilo v resnici vsak dan nekaj novega. Mladi po 20. letu postajajo bolj trezni, premišljeni, z njimi se da delati.

V Kamniku nismo verjeli v državne podpore ali podjetniški sklad … Mi smo verjeli, da edinole podjetniki znajo. Skupaj smo ustvarili prebojna podjetja, država je dvignila roke stran. Kar je tudi najboljše. Kar se tiče izobraževanja, smo v Sloveniji dobri v ustvarjanju strokovnjakov, manj pa podjetnikov.«

Nina Milošič Slapšak, Odori: »Po fakulteti sem sem odločila za podjetništvo, Štartaj Slovenija mi je pomagal. Ovira nas birokracija, tu bi si želela poenostavitev. Veliko je subvencij, priložnosti, premalo pa je realizacije, resničnih korakov. Želim si manj birokracije za podjetja, od države večje spoštovanje naših prispevkov in njena varčna poraba.«

Prepoznali so jih v tujini, v Sloveniji ne

Damian Merlak, Alpinia: »V evropski primerjavi Slovenija ne odstopa preveč, želim pa si, da se pravila čim manj spreminjajo. Trg dela se je zelo spremenil v zadnjih letih. Politiki živijo še vedno v 90-ih letih, ko je manjkalo služb. Danes manjka delavcev. Težko je dobiti kadre. V svojih tehnoloških podjetjih sem opazil, da ni povezave med izobrazbo in znanjem, kakorkoli čudno se to sliši.«

Tomaž Bizjak, ReCatalyst: »Naše podjetje je visokotehnološko, izhaja iz Kemijskega inštituta. Podporno okolje države delim na dva dela: politika in inkubatorji. Slednji so nas podpirali, politiki pa so nam postavljali ovire. V Nemčiji so investitorji ocenili, da smo koruptivna država, zato smo potrebovali veliko energije, da smo jih prepričali. Če me vprašate, v kakšnem okolju bi se raje rodil s tega vidika, potem bi najraje izbral Veliko Britanijo. Kaj potrebujemo? Najprej decentralizacija, vrnitev odločanja na lokalne ravni. Bolj aktivna internacionalizacija, država naj vzpostavlja druge pogoje. Pa trgovine naj odpre v nedeljo.«

Zahvaljujemo se partnerjem, ki so nam omogočili izvedbo Festivala podjetništva 2023: Elektronček Group, NLB d.d., Kovis Group, Business Solutions d.o.o., LabCore d.o.o., Spirit Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Akrapovič d.d., iVent, Dun & Bradstreet d.o.o., Lumar d.o.o., Tiko Pro, Prigo d.o.o., Vizija Računovodstvo d.d., Abelium R&D d.o.o., Labena d.o.o., Kozmetika Afrodita d.o.o., GoGreen, Surf d.o.o., Vrtko d.o.o., Džungla Plants d.o.o.