V Financah so se ob objavi letošnje lestvice najbogatejših pogovarjali z dr. Juretom Knezom, predsednikom, soustanoviteljem in idejnim vodjo Dewesofta, ki stavi na solastništvo zaposlenih, skrbno pripravljen eksperiment, ki je prestal zahtevno preizkušnjo v koronakrizi.

»Na prvo mesto ne postavlja dobička, ampak uresničitev posebnih potreb pri vsakem naročniku in vlaganje praktično vsega, kar zaslužijo, v nadaljnji razvoj podjetja. Zavzeto sodeluje s prebivalci Zasavja v pogumnih, a premišljenih poskusih trajnostnega lokalnega razvoja,« je zapisal novinar Gorazd Suhadolnik. 

Jure Knez je prepričan, da brez solastništva zaposlenih Dewesoft ne bi tako rasel. V nadaljevanju povzemamo tudi njegov predlog državi, kako povezati višje plače in nižje davke. 

Medij Finance vsako jesen objavi lestvico najbogatejših Slovencev, na kateri prevladujejo ljudje iz gospodarstva in športa. Na lestvici so vsako leto tudi uspešni podjetniki, člani SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, ki so do poslovnih rezultatov prišli z lastnimi idejami, znanjem in trudom. V nadaljevanju navajamo nekaj poudarkov, ki jih je v pogovoru s Financami izrekel Jure Knez, ustanovitelj in lastnik Dewesofta ter podpredsednik SBC. 

Družinski holding po tujem vzoru

Deleže v Dewesoftu, ki je med petimi vodilnimi proizvajalci merilne tehnike na svetu, je Jure Knez po vzoru tujih uspešnih modelov prenesel na družinski Knez holding, z namenom ustvariti stabilno lastniško sestavo Dewesofta. V družinskem holdingu so pravila zelo jasna, enaka, kot veljajo že v Dewesoftu, da se večina dobička reinvestira, da se podjetje nikoli ne proda in da se precejšen del prihodkov vlaga v gradnjo podjetniškega okolja in v Zasavje, je dejal Knez. Po upokojitvi bodo deleži pretežno že predani naslednji generacije, pravi Knez, dodaja, da pričakuje, da bodo takrat lastniški deleži zaposlenih že večji. 

Dewesoft ves čas raste, ves čas dobivajo tudi prevzemne ponudbe, a ostajajo na svoji poti solastništva. Ob tem Knez pove: »Seveda pa se v ta sistem ne smeš spustiti nepremišljeno, model solastništva ni mogoč za vsako podjetje, niti ni univerzalnega sistema, treba ga je skrbno premisliti, načrtovati in prilagoditi posebnostim konkretnega podjetja. Na hitro dati zaposlenim brezplačne deleže brez pravil izhoda bi bilo slabše, kot če sistema solastništva zaposlenih sploh ne bi bilo.«

Kultura podjetja je bistvena

Na vprašanje, kako so v Dewesoftu gradili podjetniško in organizacijsko kulturo, Knez odgovarja: »Najprej smo se interno vprašali, kakšno organizacijsko kulturo želimo gojiti, potem smo vključili tudi - ne boste verjeli - pisateljico in zgradili preprosta načela podjetja. Verjamem, da je kultura podjetja, ki se razvija in preseže 20 zaposlenih, bistvena za njegovo prihodnost.«

Eno od načel podjetja je, da lahko vsak sodelavec na tedenskih sestankih odprto vpraša oziroma tudi kritično komentira zadeve v podjetju. »Od vpeljave sistema nagrajevanja in solastništva imamo odprte knjige, vsak sodelavec lahko za vsak dan vidi podatke o poslovanju, sestanki, na katerih se pogovarjamo o optimizaciji, so odprti, vsi zapisniki so na voljo vsakomur. Tudi v tujini velja, da je za zaposlene solastnike podjetij na prvem mestu 'open book management'. Ko smo v Dewesoftu zaposlenim začeli razlagati poslovanje, se je vzpostavilo veliko večje razumevanje, kako podjetje deluje in kaj potrebuje za svojo rast.«

Na lestvico so Finance uvrstile tudi več drugih članov SBC: Joca Pečečnika, Igorja Akrapoviča, Franca Freliha, Boštjana Bandlja, Marjana Batagelja, Alenko Mozetič Zavrl ... Od športnikov so na lestvici Luka Dončić, Goran Dragić, Anže Kopitar, Jan Oblak. Brez solastništva ne bi tako rasli

Knez je prepričan, da brez delavskega solastništva ne bi bilo take rasti Dewesofta. »Nikoli ne bi imel podjetja s 'policaji', veliko vrednejše se mi zdi zgraditi sistem, ki nagrajuje uspehe in da se, če ni uspešnih rezultatov, to izraža v prihodkih vseh. Zdaj prihajamo v obdobje, ko se ne bosta več cedila med in mleko, verjetno se bomo spet znašli v okoliščinah, ko bo sistem na preizkušnji, in bomo lahko videli, kako se bo zadeva obnesla v recesiji. Iz obdobja v letih 2008 in 2009 smo izšli kot zmagovalci, tudi v prihodnjih letih pričakujem kakšne težavne situacije, a vsaka kriza je tudi priložnost.«

Dewesoft ima ta trenutek v Sloveniji točno 200 zaposlenih, skupaj s predstavništvi izven Slovenije pa 400 zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega je 180 tisoč evrov. Letos bodo imeli blizu 100 milijonov evrov prometa, močno so namreč povečali prodajo. 

Dewesoft 20 odstotkov prihodkov vlaga v razvoj, zlasti v nove tehnologije, širijo tudi nabor izdelkov. »Seveda želimo razvojni cikel še pospešiti, zato bodo instrumenti, ki jih bomo še razvili, primerni tudi za krmiljenje, ne le za meritve. To za nas pomeni res novo, veliko širše in po tržni vrednosti večje področje. Merilna tehnika in krmiljenje sta bila zgodovinsko jasno ločena svetova, zdaj se zbližujeta in prepletata in ni še jasno, kdo bo poslovni zmagovalec na tem novem področju.«

Predlog državi: vse plače gor za 5 %, davki dol za toliko, da bo država še vedno dobivala enako 

Razvojna in tehnološka podjetja se soočajo s pomanjkanjem razvojnih kadrov, Knez na vprašanje, kako rešujejo ta izziv, odgovori: »Mislim, da je ta rešitev lahko le sistemska. Potencialnega sodelavca je zelo težko prepričati, da pride v Slovenijo in se za začetek loti zapletenih in dolgotrajnih administrativnih postopkov. To mora urediti država, ki pa se še vedno ne želi pogovarjati o digitalnih nomadih, razvojni kapici in podobnih temah.«

Kaj predlaga Jure Knez za zmanjšanje davčne obremenitve, od katere bi imeli vsi koristi, tako zaposleni kot država? »Podobno kot v merilni tehniki, kjer se lahko uveljavi veliko inovacij, bi lahko tudi pri obdavčitvi dela poskusili s kakšnim inovativnim modelom. Ponujam en predlog: v gospodarstvu se lahko dogovorimo, da bomo zvišali vse (ne le minimalnih) plače za pet odstotkov, država pa se pri tem zaveže, da bo znižala davčno stopnjo toliko, da bo dobivala enako količino denarja, kot jo dobiva zdaj. V neto znesku bi zaposleni dobili približno 10 odstotkov višje prihodke, polovica bi šla na njihove račune, polovico pa bi obvezno namenili za drugi pokojninski steber. Če bi to ponavljali nekaj let, bi imeli ljudje višje neto plače, boljše bi živeli in razbremenili bi pokojninsko blagajno.«

Povezujejo in pomagajo razvijati Zasavje

O tem, kako dojemajo Dewesoft v lokalnem okolju, pove: »Menim, da Dewesoft skozi vse projekte, ki jih delamo skupaj s prebivalci Zasavja, skozi podjetniški pospeševalnik Katapult in druge naše poskuse, da pomagamo pri razvoju regije, lokalno okolje zelo pozitivno sprejema. Tudi projekti, ki jih načrtujemo, denimo Mesto akrobatov kot odprta možnost za kateregakoli ustvarjalca, nas ločijo od drugih podjetij in povezujejo v gradnji za skupno dobro, v kateri sodelujejo vse tri zasavske občine in kopica civilnih organizacij od gasilcev, civilne zaščite, bolnišnice do doma upokojencev.«

Foto: Barbara Reya