Državni zbor je v četrtek, 26.10.2023, sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D) (v nadaljevanju: zakon).

Sprejeti zakon je bil poslan Državnemu svetu, kateri lahko izglasuje odložilni veto, kar pomeni, da bi zakon moral ponovno na glasovanje pred poslance, za potrditev pa bi moral prejeti 46 glasov.

Poglavitne spremembe zakona so naslednje:

Oskrbovalski dopust v trajanju 5 delovnih dni

Na novo se uvaja dodatnih pet dni neplačanega dopusta v primeru oskrbe oziroma nege družinskega člana ali osebe, s katero delavec živi v skupnem gospodinjstvu, ki potrebuje obsežnejšo nego in podporo iz zdravstvenih razlogov. Določena je obveznost delavca, da mora v primeru te odsotnosti, delodajalca pred nastopom odsotnosti o tem obvestiti, pa tudi o razlogu nastale odsotnosti. Pravico do odsotnosti delavec izkaže s predloženo izjavo delodajalcu, ob izjavi pa predloži dokazila, ki jih delavec lahko predloži glede na okoliščine odsotnosti (npr. zdravniško potrdilo, potrdilo centra za socialno delo itd.). 
Čeprav bo oskrbovalski dopust neplačan, bo prispevke delavcu kril delodajalec. 

Odsotnost delavca, žrtve nasilja v družini

Zakon za žrtve nasilja v družini uvaja pet dni plačanega dopusta za obdobje, ko morajo žrtve urejati zadeve na CSD, na sodiščih, organizirati stike pod nadzorom ter se v nekaterih primerih tudi seliti ali začasno bivati v varnih hišah. Če bo žrtev nasilja v družini želela uveljavljati pravico do odsotnosti z dela, bo morala delodajalcu predložiti potrdilo o izdelani oceni o ogroženosti zaradi nasilja v družini, dokazilo o podani prijavi na policijo ter dokazila o urejanju zadev v zvezi z nasiljem v družini.

Krajši delovni čas žrtev nasilja v družini

Prav tako zakon predvideva možnost krajšega delovnega časa zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov pri institucijah ter odpravljanje posledic nasilja v družini. Delavec bo tako delodajalcu lahko predlagal sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov pri institucijah ter odpravljanja posledic nasilja v družini, delodajalec pa bo moral svojo odločitev pisno utemeljiti najpozneje v 15 dneh.

Delavec, ki dela krajši delovni čas in je žrtev nasilja v družini, ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti, medtem ko druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja veljajo kot za delavca, ki dela polni delovni čas.

Možnost zagovora delavca v postopkih pred odpovedjo

Na novo se določa obveznost delodajalca, da delavcu v primeru podanega opozorila pred odpovedjo na njegovo pisno zahtevo, ki jo lahko poda v treh delovnih dneh od prejema pisnega opozorila, omogoči, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in daljši od 30 dni, o njih izjavi (izjava o očitanih kršitvah), razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca to neupravičeno pričakovati. S tem se na zahtevo delavca izvede zagovor o okoliščinah kršitve in se na predlog delavca vključi tudi predstavnika delavcev (sindikat, če delavec ni član sindikata, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik) ali druga oseba, ki jo delavec pooblasti za ta namen.

Krajši rok v primeru ponovne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti

Za zagotavljanje dodatne pravne varnosti delavca v primeru izreka opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga se na novo določa rok možne odpovedi, če bi delavec ponovno kršil pogodbeno in drugo obveznost iz delovnega razmerja po tem, ko je bil s strani delodajalca pisno opozorjen na kršitev oziroma neizpolnjevanje obveznosti. Rok, v katerem delavec ne sme ponovno storiti kršitve, se s predlogom spreminja iz enega leta na šest mesecev. Skrajšuje se tudi najdaljši dovoljeni rok, v primeru, da je rok določen v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, in sicer iz dveh let na 18 mesecev. 

Pravica do odklopa

Uvaja se pravica do odklopa, ki daje delavcu možnost, da ga delodajalec ne more poklicati v popoldanskem času oziroma v času tedenskega počitka, med vikendom ali dopustom. Predlog vključuje obveznost, da se ti ukrepi opredelijo v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma delodajalca ter domnevo, da je dokazno breme na strani delodajalca, če delavec v sporu navaja dejstva, da delodajalec ni zagotovil pravice do odklopa. 

Predlog delavca po izboljšanju zaposlitve oziroma pogojev dela

V zakon se prenaša zahteva Direktive 2019/1152/EU, da se delavcu omogoči, da od delodajalca zahteva drugo, predvidljivejšo in varnejšo obliko zaposlitve, kadar je ta na voljo. Predlog lahko delavec poda po poteku šestih mesecev od sklenitve pogodbe o zaposlitvi ali po poteku poskusnega dela, ko traja dlje kot šest mesecev. Delodajalec se bo moral na tak predlog odzvati in pisno utemeljiti svojo odločitev najpozneje v 30 dneh. Če bo delavec delodajalcu tudi drugič predlagal enak predlog prej kot v enem letu, delodajalcu ne bo potrebno pisno utemeljiti  svoje odločitve. 

Podrobnejše informacije o plačilu v pogodbah o zaposlitvi

Prenaša se zahteva Direktive 2019/1152/EU, da mora delodajalec delavcu v pisni obliki zagotoviti informacije, ki se nanašajo na sklenjeno delovno razmerje, tudi ustrezne informacije o pripadajočem plačilu, ki morajo zajemati vse sestavine plačila (vključno s plačilom dodatkov, tudi za nadurno delo), ter informacijo o morebitni pravici do usposabljanja, ki ga zagotovi delodajalec. 

Varstvo delavskih predstavnikov in sindikalnih zaupnikov ter možnost vzpostavitve posebnega sklada

Delavskim predstavnikom in sindikalnim zaupnikom bo po novem zagotovljena učinkovita pravna varnost. Uzakonja se zadržanje učinkovanja odpovedi do odločitve delovnih sodišč na prvi stopnji oziroma najdlje 6 mesecev za delavske predstavnike in predstavnice ter njihovo višje nadomestilo zaradi prepovedi opravljanja dela (namesto 50% bodo upravičeni do 80% plače) in pravno varstvo zoper pisno opozorilo pred odpovedjo.

Zakon določa tudi možnost vzpostavitve posebnega sklada, katerega namen je povračilo izplačanih nadomestil delavcu za čas prepovedi opravljanja dela v času, ko se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka, kadar sodišče prve stopnje ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi zakonito. Podrobnosti glede sklada se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

Delavcu z otrokom do osmega leta starosti se zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zagotavlja možnost predlagati sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas. 
Če se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas z delavcem, ki je že zaposlen pri delodajalcu za nedoločen čas, v času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

Za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja pa se dodatno uvaja možnost dela s krajšim delovnim časom za določen čas delavcev – oskrbovalcev v primeru oskrbe.

Subsidiarna odgovornost za neplačilo plače delavcu v okviru podizvajalstva za dejavnost gradbeništva

Ureja se subsidiarno odgovornost pogodbenika za neplačilo plače delavcu, in sicer v okviru izvajanja storitve v okviru podizvajalstva. Naročnik storitve, pri katerem podizvajalec izvaja storitev, je subsidiarno odgovoren za neplačilo plače delavcu s strani delodajalca podizvajalca, in sicer v skladu z določbami ZDR-1. Subsidiarna odgovornost velja za dejavnost gradbeništva. 

Agencijski delavci

Zvišuje se nadomestilo plače agencijskim delavcem pri podjetjih. Agencijski delavci, ki so na čakanju, sedaj prejemajo nadomestilo v višini 70%minimalne plače, po novem pa bo ta znesek znašal 80% plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal. 

Celotno besedilo zakona si lahko ogledate na tej povezavi.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Foto: Državni zbor