Joc Pečečnik čaka državo: ta ima do 1. novembra čas, da odda zavezujočo ponudbo za odkup bežigrajskega stadiona od projektne družbe Bežigrajski športni park. Sicer bo ponudbo za odkup umaknil, pravi. 

Po pisanju Dela so dogovori o odkupu bežigrajskega stadiona od projektne družbe Bežigrajski športni park (BŠP) tik pred koncem. Družbi v 15 letih ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja za obnovo Plečnikovega spomenika, zato je Pečečnik kot njen direktor spomladi vlado pozval k odkupu stadiona, ki je v lasti družbe BŠP (ta je v 59-odstotni lasti Pečečnikovega Elektrončka, 28-odstotni lasti Mestne občine Ljubljana in 13-odstotni lasti Olimpijskega komiteja Slovenije).

Pečečnik pravi, da je na zavezujočo ponudbo pripravljen čakati do 1. novembra. S Pečečnikom, tudi predsednikom SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, smo se pogovarjali o dogajanju, povezanem s stadionom, in o scenarijih za prihodnost.

Kaj se dogaja z projektom prenove bežigrajskega stadiona?

Če sem iskren, ne vem. Se opravičujem bralcem, ampak če odgovorim malo po svoje, vse z namenom, da bodo ljudje razumeli realno sliko. Odgovor je, da „jebe lud zbunjenog“.

V kakšnem smislu?

15 let si s partnerjema OKS in MOL prizadevamo, da bi naredili svetovni projekt, kjer bi ohranili in poudarili Plečnikovo mojstrovino in jo umestili v sodobno sožitje z moderno arhitekturo in današnjimi potrebami na način, da bi bil ekonomsko vzdržen. Pri tem procesu, smo imeli „kao“ podporo vseh vlad ter zgražanje večine prebivalcev nad nehumanimi in nerazumno kompliciranimi postopki države, vendar nas je peščica samooklicanih strokovnjakov, z namenom zagotovitve lastnega medijskega prostora, zaustavljala, kritizirala in nam podstavljala vse mogoče ovire, da nas zaustavijo. Nazadnje so nam na sporen način odvzeli še zemljišče, ki mu pravijo Fondovi vrtički. Pred dvema dnevoma smo na sodišču končno dočakali normalno odločitev, in sicer, da se zaradi nejasnih okoliščin odločitve dovoli revizija postopka, kar pomeni, da zadeva še ni končana. Vsi tisti izvedenci – ki delajo strokovno in ne v interesu ozke skupine kolegov – so mnenja, da Fondovi vrtički ne morejo biti pripadajoče zemljišče Fondovih blokov, saj so stanovalci za te vrtičke desetletja plačevali najemnino in je med vrtički in bloki javna cesta.

Je vlada, ki ste ji pred časom postavili rok za odločitev o nakupu stadiona, s tem seznanjena?

Predsednik vlade me je osebno seznanil, da ima država interes, da ohrani stadion v prvotni obliki, saj je bila to predvolilna obljuba koalicijskih partnerjev. Obljubili so, da bo to športni objekt, ki ščiti kulturno dediščino. Na podlagi tega sem Ministrstvo za kulturo obvestil, da smo se skupaj s partnerji (MOL in OKS) odločili, da obstajata samo dva scenarija. Ali nam naj za projekt izdajo gradbeno dovoljenje, kar je naš primaren interes, ali pa naj spomenik odkupijo. Druge možnosti ni. Državi sem pred štirimi meseci poslal uradno ponudbo in jo prosil, da najde rešitev, saj ne želim graditi, če se je državni in javni interes po 15 letih muk in stroškov spremenil.

Kakšen je odgovor vlade?

Ne vem čisto natančno, ampak po mojih informacijah predsednik vlade, minister za gospodarstvo turizem in šport, finančni minister in ministrica za kulturo podpirajo nakup, premakne pa se nikamor. Kljub temu, da so zemljiškoknjižno stvari urejene, in kljub temu, da smo jim poslali osnutek pogodbe in cenitev ter na skupščini družbe BŠP sprejeto soglasje MOL in OKS, da lahko kot direktor družbe prodajo realiziram. Vem samo to, da bom, če do 1. novembra 2023, po petih mesecih čakanja, ne bodo dali zavezujoče ponudbe, kot direktor družbe odstopil od prodaje iz razloga, da namen nakupa ni resen. Država nima več nobenih ovir, da stadiona ne dokupi.

Kaj pa namigi, da pretiravate s ceno?

Če tako namigujejo, bo to že res. Pretiravamo sebi v škodo. Cena spomenika, ki smo jo soglasno sprejeli OKS, MOL in Elektronček, je prvotni vložek vseh treh partnerjev brez obresti. Se vam zdi noro? Saj je. Nazaj bomo dobili toliko, kot smo vložili pred 15 leti. Če bi pred 15 leti kupili stanovanja z denarjem, ki je vložen v BŠP – približno 18 milijonov evrov, bi imela danes ta ista stanovanja vrednost med 30 in 40 milijoni evrov. Mislim, da to niso tako velika sredstva, da jih Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ne bi zmogla.

Ali je zamuda pri odkupu povezana tudi s situacijo v državi glede ujm?

Tega ne vem, vendar če obstaja toliko denarja za nevladne organizacije (kolikor vem, da gre za 100 milijonov evrov), za katere ponavljajo razpise, ker nimajo idej, kako bi ga zapravili, potem 18 milijonov za kulturni spomenik ne bi smelo biti problem. Naš interes je bil zgraditi objekt. Če država nima denarja, ji lahko damo z ustrezno garancijo tudi kredit.

Kakšen bo vaš naslednji korak?

Čakal bom do 1. novembra 2023. Če se ne ''zmigajo'', bom odkup predlagal partnerjema OKS in MOL.

Javno pozivam Fondove prebivalce in njihovo nekorektno medijsko predstavnico Vanjo Brkić, strokovne predstavnike fakultet, arhitektov in združenj z Majo Ivanič na čelu ter ostale plečnikoljubce, ki so 15 let pljuvali po projektu, županu MOL, OKS, predvsem pa po meni, da mi javno odgovorijo, zakaj se stvari ne zapeljejo in zakaj so sedaj tiho. Mislim, da je resnica v tem, da jim je za stadion vseeno in da so se oglašali in nagajali tudi zato, ker jih nisem pustil zraven. Da o določenih arhitektih sploh ne govorim, saj so sodelovali na mednarodnem natečaju za projekt stadion, ko niso bili izbrani, pa so ga začeli pljuvati.