Ali veste, da Zakon o varstvu okolja ZVO-2 uvaja novo obvezno zavarovanje za okoljsko škodo za določene zavezance. Zavarovanje mora biti sklenjeno do 13.10.2023. V primeru, da se ne zavarujete, po ZVO-2 pa bi se morali, zakon predvideva tudi globe. ZVO-2 določa tudi, da so za okoljsko škodo odgovorna vsa podjetja, če povzročijo onesnaženje okolja namenoma ali iz malomarnosti, čeprav za njih zavarovanje za okoljsko škodo ni obvezno.

Avtor: Alenka Markun z ekipo Marbo Okolje d.o.o., člani SBC Mladi

Ali veste, kakšni so stroški odpravljanja okoljske škode, ki bi se lahko zgodili pri obratovanju vašega podjetja? Stroški za okoljsko škodo lahko hitro znašajo več 100.000 evrov, ker mora povzročitelj onesnaževanja plačati stroške analiz zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, povrnitev okolja v prvotno stanje in tudi plačati monitoring okolja za naslednjih 3 do 5 let, če je tako potrebno in določeno. Tako visoki stroški pa lahko tudi ogrozijo dobro delovanje vašega podjetja.

Ko sklepate zavarovanje, vam svetujejo, da preverite ali vas je zavarovalnica res zavarovala za okoljsko škodo v obsegu kot ga definira ZVO-2 in ne v obsegu kot ga razumejo zavarovalnice, ki niso specialisti za to področje. Več o okoljski škodi in tem, kdo se mora obvezno zavarovati, pa si lahko preberete v nadaljevanju.

Kdaj nastane okoljska škoda?
Okoljska škoda nastane vsakič, ko pride do onesnaženja ali škode v okolju zaradi človeške dejavnosti. Sem spada onesnaženje ali škoda, ki je povzročena tlom, površinskim vodam (reke, potoki, jezera in morja), podzemnim vodam, živalskim in rastlinskim vrstam ter njihovim habitatom. Na primer, okoljska škoda onesnaženja voda nastane z razlitjem ali vnosom nevarne snovi v vode, pri čemer se poslabša ekološko ali kemijsko stanje površinske vode za enega ali več kakovostnih razredov.

Okoljska škoda onesnaženja tal pa lahko nastane z razlitjem nevarne snovi v tla ali s prekomernim onesnaženjem zraka, ki posredno povzroči onesnaženje tal, pri čemer se spremeni kakovost tal do te mere, da ogrozi zdravje ljudi ali preseže mejne vrednosti nevarnih snovi v tleh. Okoljsko onesnaženje lahko podjetje povzroči namerno ali nenamerno ter neposredno (npr. z razlitjem) kot tudi posredno (onesnaženje zraka posredno povzroči onesnaženje tal).

Za kaj smo odgovorni v primeru okoljske škode?
Odgovornost za okoljsko škodo nosijo vsa podjetja, kadar je bila škoda povzročena namenoma ali iz malomarnosti. V tem primeru morajo vsa podjetja, tudi tista, ki niso zavezana za zavarovanje za okoljsko škodo, pokriti naslednje stroške:
•    vse analize, potrebne za določitev vplivov na okolje (na tla, površinske in podzemne vode in ekosisteme),
•    sanacijo oziroma odpravo okoljske škode,
•    monitoring okolja za naslednjih 3 do 5 let.

Prav zato, ker so stroški sanacije in spremljanja okoljske škode veliki, Zakon o varstvu okolja ZVO-2 od določenih podjetij zahteva OBVEZNO sklenitev zavarovanja za okoljsko škodo. Če zavezanci zavarovanja niso sklenili, je po zakonu zanje predpisana globa.

Kdo je zavezanec za sklenitev okoljske škode po ZVO-2?
•    naprave, ki povzročajo industrijske emisije oz. IED zavezanci,
•    podjetja=naprave, ki se ukvarjajo z odpadki, če morajo za dejavnost pridobiti okoljevarstveno dovoljenje,
•    podjetja, ki morajo svojo dejavnost ravnanja z odpadki priglasiti, kot so prevozniki odpadkov, zbiralci odpadkov, trgovci in posredniki z odpadki,
•    upravljalci naprav, ki odvajajo z odpadno vodo nevarne snovi v površinske ali podzemne vode  in morajo za to odvajanje pridobiti okoljevarstveno dovoljenje,
•    podjetja=naprave, pri katerih nastajajo emisije snovi v zrak in morajo za obratovanje pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za emisije snovi v zrak,
•    podjetja, ki so naprava ali SEVESO obrat ter pri njih poteka proizvodnja, uporaba, skladiščenje, predelava ali prevoz ali prenos nevarnih snovi znotraj naprave, pri tem pa se upoštevajo nevarne snovi ali zmesi po predpisih o kemikalijah, fitofarmacevtskih sredstev po predpisih o fitofarmacevtskih sredstvih in biocidnih proizvodov po predpisih o biocidnih proizvodih;
•    vsi, ki opravljajo odvzem in zajezitev vode, za kar morajo pridobiti vodno pravico.

Navedeni zavezanci so odgovorni za okoljsko škodo v vsakem primeru, ne glede na krivdo. 

Sklenitev zavarovanja za okoljsko škodo priporočamo tudi vsem ostalim podjetjem, pri katerih obstaja tveganje za nastanek okoljske škode. To so predvsem podjetja, kjer se uporabljajo, skladiščijo ali proizvajajo nevarne snovi ali zmesi ter podjetja, v katerih nastaja odpadna voda, s katero odvajajo nevarne snovi v površinske ali podzemne vode. Še posebej morajo  biti na to zavarovanje pozorna podjetja, ki se nahajajo na občutljivih območjih kot so npr. vodovarstveno območje ali so v bližini zavarovanih območij narave oziroma so v bližini površinskih vod, ki so zavarovane ali varovane zaradi rastlinskih in živalskih vrst. 

Pri tem velja opozoriti, da se npr. Ljubljana, Maribor, Domžale, Mengeš in še katera večja slovenska mesta nahajajo na vodovarstvenim območju. Ali si predstavljate, da pri takem podjetju pride do izliva nevarne snovi v tla, ki pride v pitno vodo, ki jo ljudje ne smejo piti ter jo je treba dovažati. Kakšne stroške to povzroči. Zato je pomembno to zavarovanje za okoljsko škodo.

Bodite pozorni, rok za sklenitev zavarovanja je zgolj do 12.10.2023.

Na kaj morate biti pozorni pri sklenitvi zavarovanja?

Predvsem bodite pozorni na zavarovalne vsote. Predpisana je minimalna zavarovalna vsota, toda vsi stroški monitoringov, analiz in povrnitve v prvotno stanje so lahko precej dražji od minimalne zavarovalne vsote. Zato je smiselno presoditi o tem ali bi se zavarovali za višjo zavarovalno vsoto. Prav tako je kot vedno potrebno prebrati – drobni tisk, saj zavarovanje npr. ne krije stroškov iz naslova postopnega onesnaževanja, temveč zgolj onesnaženje, ki je posledica nenadnega in nepričakovanega dogodka oz. nesreče. Postopno onesnaženje, ki ga težko odkrijete, je npr. puščanje kanalizacije, ki lahko povzroči onesnaženje podtalnice ali zajetij pitne vode.

Nekatere zavarovalnice ponujajo samo zavarovanje za okoljsko škodo na vodotokih, kar pa po Zakonu o vodah ne vključuje pozemne vode. Prav tako slovenske zavarovalnice ne ponujajo zavarovanja za škodo zavarovanim rastlinskih in živalskih vrstam in prednostno varovanim habitatom, ki je ena izmed treh okoljskih škod, za katere se morate zavarovati in kar zahteva Zakon o varstvu okolja ZVO-2, zavarovalnice pa tega niso vključile med svoje produkte, pa bi morale. Zakaj bi bila podjetja vedno šibkejša stran kot zavarovalnice.

Preventiva je boljša kot kurativa, ker povzročena okoljska škoda v vsakem primeru povzroči škodo vašemu dobremu imenu, tega pa si ne želite, ali ne?

Preprečevanje okoljske škode je vsekakor boljše in cenejše in vsekakor bolj modro kot sanacija posledic. Dobra praksa odgovornih podjetij mora tako vključevati tudi redno preverjanje morebitnih vplivov na okolje in izvajanje ukrepov za preprečevanje vseh pomembnih vplivov na okolje ter ocenjevanje tveganja, s čimer se možnosti za nesrečo močno zmanjšajo. Eden od takšnih ukrepov je tudi pregled tehničnih ukrepov za preprečevanje onesnaženja tal in podzemne vode. 

Alenka Markun je lastnica družbe Marbo Okolje d.o.o., ki so specialisti za celovite okoljevarstvene rešitve in trajnostni razvoj podjetij ter občin. Za več informacij in podroben pregled okoljske varnosti vašega podjetja jih lahko kontaktirate na info@marbo-okolje.si.