Vladni zakon o pomoči gospodarstvu: kdo, kdaj in kako jo bo lahko prejel

Izbrani nasveti

07. December 2022

Vladni zakon o pomoči gospodarstvu: kdo, kdaj in kako jo bo lahko prejel

V NADALJEVANJU: Glavni poudarki Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki ga je sprejela vlada. Pojasnjujemo naslednje ukrepe, ki jih zakon, če bo v prihodnjih dneh sprejet v predlagani obliki v državnem zboru, prinaša podjetjem: 
- enostavna pomoč
- posebne pomoči (osnovna, pomoč za energetsko intenzivna podjetja, vključno s tistimi iz posebnih sektorjev)
- ukrepi za ohranitev delovnih mest (začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanega polnega delovnega časa, začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo)

- likvidnostni ukrepi za področje gospodarstva

Poudarjamo: zakon morajo potrditi še poslanci v državnem zboru. 

Vlada je obravnavala in sprejela predlog Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (v nadaljevanju: zakon). Predlog zakona gre tako v parlamentarno proceduro, kjer naj bi bil sprejet še v tem letu. Potrebno je poudariti, da se vsebina predloga zakona, tekom postopka sprejemanja lahko še spremeni. 

Za pomoč gospodarstvu bo namenjena milijarda evrov. 

Na podlagi zakona bo subvencionirano plačilo visokih cen energentov (električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare) v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023, shemo pa mora pred tem potrditi še Evropska komisija. Do pomoči bodo upravičene pravne ali fizične osebe, ki so organizirane v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, zadruge, gospodarske zbornice, obrtno podjetniško zbornico, reprezentativnost sindikatov, oziroma pravna oseba zasebnega prava, ki je organizirana v skladu z zakonom, ki ureja društva, ali zavode, in je bila registrirana v Republiki Sloveniji za opravljanje gospodarske dejavnosti do vključno 30. novembra 2021.
Med upravičenci ni malih poslovnih odjemalcev, saj imajo ti že regulirano ceno elektrike in plina, ter subjektov iz dejavnosti financ in zavarovalništva, v čemer se trenuten predlog zakona ne razlikuje od trenutno veljavnega ukrepa.

1. UPRAVIČENCI

Upravičenec ne sme imeti na dan oddaje vloge neplačanih zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki znašajo 50 eurov in več, in izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dneva oddaje vloge.

Splošen pogoj za upravičenost vseh vrst pomoči je 1,5-kratni dvig cen energentov v letu 2023 glede na leto 2021. Predvidenih je več vrst pomoči, ki jih lahko razdelimo na 2 skupini in sicer:
- Enostavna pomoč in
- posebna pomoč, ki pa se deli dalje na 4 posebne kategorije

  • osnovna posebna pomoč
  • posebna pomoč zaradi zmanjšanja gospodarske uspešnosti 
  • posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja  in
  • posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja v posebnih sektorjih.

Upravičenec lahko uveljavlja le eno vrsto pomoči. 

FORMULA

Formula, po kateri se izračuna upravičeni strošek za posamezni mesec, je:
US = (p(t) – p(ref) x 1,5) x q(t)

Pomen oznak v formuli je naslednji: 
US = upravičen strošek v danem mesecu v upravičenem obdobju (v evrih)
q = porabljena količina, to je število enot energenta, ki jih je upravičenec nabavil pri zunanjih dobaviteljih in porabil kot končni odjemalec (v MWh)
p = cena na enoto energenta, ki jo je plačal upravičenec (v eurih/MWh) in ne vključuje vračil davkov in dajatev in ne more presegati 510 evrov za električno energijo in 160 evrov za zemeljski plin
t = dani mesec v upravičenem obdobju
ref = referenčno obdobje od vključno 1. januarja 2021 do vključno 31. decembra 2021
p(ref) = cena na enoto energenta

Kot izhaja iz prejšnjega odstavka, zakon omejuje najvišjo ceno elektrike (510 EUR/MWh) in zemeljskega plina (160 EUR/MWh) do katerega bo država krila pomoč. Razlika med najvišjo ceno in dejansko ceno (v kolikor je le-ta višja od najvišje) ni predmet pomoči. 


2. VRSTE POMOČI 


ENOSTAVNA POMOČ

V kolikor upravičenec uveljavlja enostavno pomoč, le-ta znaša 50% upravičenih stroškov, do skupne višine največ 2 mio EUR, pri čemer je v skupno pomoč vštevajo vse pomoči, prejete na podlagi oddelka 2.1. začasnega okvira.

V zakonu je določena referenčna cena električne energije za leto 2021, ki znaša 62,26 EUR/MWh (ne vključuje vračil davkov in dajatev), ki predstavlja maksimalno ceno elektrike, ki se upošteva pri izračunu upravičenega stroška. V kolikor je bila upravičenčeva dejanska povprečna cena v letu 2021 nižja od referenčne, se mu upošteva dejanska, saj je to zanj ugodneje. V kolikor je bila višja od referenčne, pa se upošteva referenčna. 

Pri enostavni pomoči se bo pomoč dodelila za celotno dejansko porabo v danem mesecu leta 2023. 

Primer izračuna enostavne pomoči za JAN 2023:
Povprečna cena elektrike v letu 2021 – 62 EUR/MWh
Povprečna cena elektrike v JAN 2023 – 450 EUR/MWh
Porabljena količina JAN 2023 - 1 MWh

US = ( 450 EUR/MWh– (62 EUR/MWh x 1,5) ) x 1 MWh =
      = ( 450 – 93 ) x 1 =
      = 357 x 1
      = 357 EUR (upravičeni strošek)

Višina mesečne pomoči pri enostavni pomoči znaša 50% upravičenih stroškov, kar znese  178,5 EUR (50% od 357 EUR).

POSEBNE POMOČI

Pri vseh vrstah posebnih pomoči velja, da:
- se za izračun upravičenih stroškov upošteva največ 70% upravičenčeve porabe v istem obdobju leta 2021 (pri izračunu pomoči za januar 2023 se upošteva največ 70 % upravičenčeve porabe v januarju 2021),
- se kot ceno na enoto električne energije upošteva cena, ki jo je upravičenec plačal v povprečju v referenčnem obdobju od vključno 1. 1. 2021 – do vključno 31. 12. 2021 (v EUR/MWh) in ne vključuje vračil davkov in dajatev, ter 
- upravičenec, ki ima zakupljeno električno energijo  v letu 2023 po ceni, ki je nižja od 150 eurov na MWh oziroma upravičenec, ki ima zakupljen zemeljski plin v letu 2023 po ceni, ki je nižja od 79 eurov na MWh, in ne vključuje vračil davkov in dajatev, ni upravičen do posebne pomoči za gospodarstvo.


OSNOVNA POSEBNA POMOČ

V kolikor upravičenec uveljavlja osnovno posebno pomoč, le-ta znaša 50% upravičenih stroškov, do skupne višine največ 4 mio. EUR, pri čemer je v skupno pomoč vštevajo vse pomoči, prejete na podlagi oddelka 2.1. in 2.4. začasnega okvira.

POSEBNA POMOČ ZARADI ZMANJŠANE GOSPODARSKE AKTIVNOSTI

Dodatni pogoj za pridobitev te vrste pomoči je:
- se je njegov EBITDA brez pomoči v upravičenem obdobju zmanjšal za vsaj 10 odstotkov v primerjavi z letom 2021. 

Upravičenčev EBITDA v upravičenem obdobju, vključno s skupno pomočjo, ne sme presegati 90 odstotkov njegovega EBITDA v letu 2021. Če je bil EBITDA v letu 2021 negativen, pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost lahko povzroči povečanje EBITDA na največ 0.

Če upravičenec uveljavlja posebno pomoč zaradi zmanjšane gospodarske aktivnosti, le-ta znaša 40% upravičenih stroškov, do skupne višine največ 100 mio EUR, pri čemer je v skupno pomoč vštevajo vse pomoči, prejete na podlagi oddelka 2.1. in 2.4. začasnega okvira. 

POSEBNA POMOČ ZA ENERGETSKO INTENZIVNA PODJETJA

Dodatna pogoja za pridobitev te vrste pomoči sta:
- je energetsko intenzivno podjetje (podjetje, ki je oproščeno plačila trošarine ali je bilo upravičeno do vračila plačane trošarine za energetsko intenzivna podjetja v skladu z določbami zakona, ki ureja trošarine)
- se je njegov EBITDA, brez  pomoči, v upravičenem obdobju zmanjšal za vsaj 40 odstotkov v primerjavi z letom 2021 ali je negativen. 

Upravičenčev EBITDA v upravičenem obdobju, vključno s skupno pomočjo, ne sme presegati 70 odstotkov njegovega EBITDA v letu 2021. Če je bil EBITDA v letu 2021 negativen, pomoč za energetsko intenzivno podjetje lahko povzroči povečanje EBITDA na največ 0.   

Če upravičenec uveljavlja posebno pomoč za energetsko intenzivna podjetja, le-ta znaša 65% upravičenih stroškov, do skupne višine največ 50 mio EUR, pri čemer je v skupno pomoč vštevajo vse pomoči, prejete na podlagi oddelka 2.1. in 2.4. začasnega okvira.

POSEBNA POMOČ ZA ENERGETSKO INTENZIVNA PODJETJA IZ POSEBNIH SEKTORJEV

Dodatni pogoji za pridobitev te vrste pomoči so:
- je energetsko intenzivno podjetje (podjetje, ki je oproščeno plačila trošarine ali je bilo upravičeno do vračila plačane trošarine za energetsko intenzivna podjetja v skladu z določbami zakona, ki ureja trošarine)
- se je njegov EBITDA, brez  pomoči, v upravičenem obdobju zmanjšal za vsaj 40 % v primerjavi z letom 2021 ali je negativen in
- deluje v enem od sektorjev z oznako NACE ali podsektorjih, kot našteto v zakonu.

Upravičenčev EBITDA v upravičenem obdobju, vključno s skupno pomočjo, ne sme presegati 70 odstotkov njegovega EBITDA v letu 2021. Če je bil EBITDA v letu 2021 negativen, pomoč za energetsko intenzivno podjetje iz posebnih sektorjev lahko povzroči povečanje EBITDA na največ 0.  

Če upravičenec uveljavlja posebno pomoč za energetsko intenzivna podjetja iz posebnih sektorjev, le-ta znaša 80% upravičenih stroškov, do skupne višine največ 150 mio EUR, pri čemer je v skupno pomoč vštevajo vse pomoči, prejete na podlagi oddelka 2.1. in 2.4. začasnega okvira.
 

3. POSTOPEK ZA DODELITEV POMOČI

Upravičenec odda vlogo za dodelitev pomoči za gospodarstvo za celotno upravičeno obdobje do 28. februarja 2023 do 12.00 ure na pristojni organ. Vloga se odda elektronsko prek aplikacije, ki jo vzpostavi pristojni organ. Pristojni organ navodila in pravila za dostop in za oddajo vlog ter natančne roke za začetek in konec oddajanja vlog objavi na spletni strani. Vloga mora biti pravilno digitalno podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom (KDP predpisanega izdajatelja) zakonitega zastopnika upravičenca, ki je preverljivo v spletnem servisu AJPES eEDP. Z oddajo vloge se pravica do pomoči za gospodarstvo prenese na upravičenca.

V vlogi upravičenec določi vrsto pomoči za gospodarstvo iz prvega odstavka 4. člena, za katero uveljavlja pomoč, navede podatek o višini pomoči za celotno upravičeno obdobje, ki je lahko dejanski ali ocenjen in se izračuna s pomočjo kalkulatorja, ki se objavi na spletni strani pristojnega organa. 

Izplačila se izvedejo v višini 80 odstotkov višine pomoči za posamezno izplačilo. Upravičenec je upravičen za vsak mesec upravičenega obdobja do ene dvanajstine ocenjene višine pomoči celotnega upravičenega obdobja. Prvo izplačilo se izvede do vključno 31. marca 2023 za obdobje od januarja 2023 do marca 2023, naslednja izplačila za obdobje od aprila 2023 do decembra 2023 pa se izvedejo mesečno do 30. v mesecu za tekoči mesec. Za izplačila v obdobju od 1. julija 2023 do 31. decembra 2023 se upošteva korekcijski postopek. Do 28. februarja 2024 se upravičencem izplačajo tudi zadržana sredstva v višini 20 odstotkov višine pomoči oziroma razlika do skupne višine pomoči, do katere je upravičen upravičenec, vendar največ do ocenjene višine pomoči za celotno upravičeno obdobje.

Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za gospodarstvo po tem zakonu, mora v primeru, da je pri njem od uveljavitve tega zakona v letu 2023 oziroma za leto 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, o tem obvestiti pristojni organ najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda pristojni organ, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva poteka roka za vračilo prejete pomoči do dneva vračila. 

Če skupni znesek pomoči za gospodarstvo vseh upravičencev iz predloženih vlog presega 850 milijonov evrov, se višina pomoči za gospodarstvo vseh upravičencev sorazmerno zniža do skupne višine 850 milijonov evrov.
 

4. UKREPI ZA OHRANITEV DELOVNIH MEST
 

ZAČASEN UKREP DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE ZARADI SKRAJŠANEGA POLNEGA DELOVNEGA ČASA

Ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa delavcem, delodajalcu omogoča odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, ki so posledica izjemno visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (poslovni razlog), na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (odrejeno začasno čakanje na delo je lahko v deležu 5 do 20 ur tedensko).

Do ukrepa bodo upravičena podjetja, ki bi bila upravičena tudi do subvencije za energente, ni pa treba, da za takšno pomoč zaprosijo. Ukrep bo veljal od 1. januarja do 31. marca 2023, delodajalec se bo lahko za ta ukrep odločil v primeru, ko ne bo mogel zagotavljati vsaj 30 odstotkom delavcev 90 odstotkov dela. Vlada lahko ukrep največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca.

Delavec ima za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

Plačilo za delo v času, ko delavec dejansko dela in nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, skupaj ne smeta biti nižja od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Višina delnega povračila nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

Delodajalec ne sme v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in še šest mesecev po tem obdobju začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

Delodajalec, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače v skladu s tem zakonom, mora v primeru, da je v letu 2023 oziroma za leto 2023 dalje prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost v poslovodstvu, o tem obvestiti zavod najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda zavod, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva prejema delnega povračila nadomestila plače do dneva vračila.

ZAČASEN UKREP DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO

Pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcev na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja delodajalec, ki na dan 31. december 2022 nima registrirane glavne dejavnosti v skupini K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in na katerega se je prenesla ena od vrst pomoči za gospodarstvo ali ki bi bil upravičen do prenosa ene od vrst pomoči za gospodarstvo.

Delodajalec lahko v obdobju od 1. januarja 2023 do 30. junija 2023 napoti delavca na začasno čakanje na delo za največ 30 delovnih dni.

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Višina delnega povračila nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino povprečne bruto mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2022. V povračilo nadomestila plače je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in še šest mesecev zatem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 1. januarjem 2023. Delodajalec ne more uveljavljati delnega nadomestila plače za začasno čakanje na delo za delavca v času teka odpovednega roka.

Delodajalec, ki je prejel povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo v skladu s tem zakonom, mora v primeru, da je v letu 2023 oziroma za leto 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost v poslovodstvu, o tem obvestiti zavod najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda zavod, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skladu z zakonom, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva prejema delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do dneva vračila.

Delodajalec, ki za posameznega delavca uveljavlja delno povračilo nadomestila plače po 35. členu tega zakona mora za polovico višine prejetih sredstev v roku 30 mesecev od dneva vložitve prvega zahtevka za delno povračilo nadomestila plače izvesti vlaganja v zeleni prehod.
 

LIKVIDNOSTNI UKREPI ZA PODROČJE GOSPODARSTVA

Zakon predvideva tudi likvidnostna sredstva za podjetja, ki jih bodo izvajali Javni sklad RS za podjetništvo in Javni sklad za regionalni razvoj ter SID banka.

E-novice

Naročite se na ključne informacije in praktične nasvete.

Required
Required