Peter Cesar, član SBC Kluba slovenskih podjetnikov, je skupaj s partnerjem Iztokom Lampičem eden inovativnejših nepremičninskih investitorjev pri nas. Kot je povedal v intervjuju za Novice Svet24, je pri projektu Neu Residences, ki je julija zaživel v središču Ljubljane, arhitekt, investitor, nepremičninski agent in direktor.

A tudi po zaslugi združitve vseh teh funkcij v eni osebi mu je uspelo v življenje spraviti koncept, ki ga na slovenskem nepremičninskem trgu nismo vajeni, v tujini pa že nakazuje način življenja, ki ga bomo vse bolj deležni tudi v svoji prihodnosti.

Objekt, ki poleti zaživel na Kolodvorski ulici v Ljubljani, je na slovenski trg prinesel nov nepremičninski koncept. Kako bi ga predstavili?

Neu Residences na Kolodvorski ulici je poslovno-stanovanjski objekt, za katerega pravimo, da je hibrid. V eni stavbi je namreč združenih več namembnosti. Zgradili in trgu ponudili smo 55 stanovanj s hotelsko storitvijo. Gre za enega prvih takih objektov pri nas. Glede na lokacijo smo menili, da gradnja klasičnega stanovanjskega objekta tu ne bi bila primerna, nismo pa želeli biti zgolj še en hotel v množici hotelov v središču Ljubljane. Ob tem smo našli tudi novo tržno nišo, saj smo se usmerili k srednjeročnim in dolgoročnim gostom, torej ne iščemo dnevnih turističnih gostov, ampak bolj poslovne goste, ki so pripravljeni bivati pri nas daljše obdobje in iščejo udobje klasičnega stanovanja. Lastniki oziroma najemniki pa imajo na voljo recepcijo, fitnes, bazen na strehi ter vse storitve pranja in čiščenja kot v hotelu. Kot rečeno, v objektu je 55 enot, od tega je bila polovica oziroma 27 enot naprodaj. Kupci stanovanj so imeli tri možnosti.

Lahko so se odločili za bivanje v stanovanju in ob tem za uporabo hotelskih storitev, druga možnost je bila klasično, dolgoročno oddajanje stanovanja. Tretja, izjemno zanimiva možnost pa je kratkoročna oddaja z našimi storitvami. Vsa stanovanja, tudi ta, ki so se prodajala, so bila opremljena enotno in prodana z vso opremo, do zadnje žličke, škarij, fena ... Bila so pripravljena za takojšnjo oddajo, kar je zanimiva novost na trgu.

Zakaj ste se odločili za tak koncept?

Kupec torej oddaja stanovanje, mi pa skrbimo za upravljanje in oskrbo. Ob tem lastnik dobiva višjo najemnino, kot bi jo s klasično oddajo stanovanja, rešen pa je tudi skrbi rednega sprotnega vzdrževanja. Razlog, za to, da smo se odločili za to novost, je, da smo pri izvedbi prejšnjih objektov ugotovili, daje večina kupcev nepremičnin v Sloveniji, žal ali na srečo, investicijskih kupcev, torej tistih, ki stanovanj ne kupujejo za lastno bivanje, ampak kot naložbo. In prav njih smo želeli pridobiti s tem projektom.

A če smo na Kolodvorski zgradili objekt, ki je nadstandarden in usmerjen v oddajo, to ne pomeni, da so taki vsi naši projekti. Pri vsakem projektu se trudimo objekte prilagoditi lokaciji in okolju, v katerem jih gradimo. Na Celovški cesti smo tako zgradili objekt, namenjen mladim družinam; v nekem obdobju smo imeli cene stanovanj celo nižje kot državni stanovanjski sklad. Trenutno razvijamo projekt v Kranju, kjer si želimo na čim manjši kvadraturi zagotoviti čim višji standard bivanja družin: da bodo imela stanovanja več spalnic, ležišč, da bodo zunanje površine kakovostne, ob tem pa si želimo, da bi bile cene sprejemljive.

»Cene diktirajo močnejši kupci, ki pri nakupih prehitevajo mlade družine.«

Zakaj v tujini ta koncept bolje uspeva kot pri nas?

V tujini se kot lastniki stanovanj pojavljajo različni skladi, ki imajo popolnoma drugačen pristop. Njih zanima, kako se bo objekt razvijal, koliko energije bo porabil, kako bo vzdrževan na daljše obdobje, torej na primer na 50 let. Ne iščejo astronomskih donosov, ampak načrtujejo le nekaj odstotkov. Pri nas pa investitorje pogosto zanima le, kako so bo objekt zgradil in čim prej prodal. Nekateri sicer stremimo k temu, da bi iz-delali trajen in energetsko varčen objekt a še vedno je končni cilj prodaja. In ko so podpisane vse kupoprodajne pogodbe, nas ne zanima več, kaj se bo z objektom dogajalo. Zato se mi zdi prisotnost teh večjih institucionalnih investitorjev in skladov dobra in koristna za družbo, saj se pri gradnji objektov začne uporabljati bolj kakovostne in trajnejše materiale. Poleg tega nudijo najemniku veliko boljšo storitev, saj imajo po navadi zaposlene upravljavce, hišnike, čistilke ... Individualni lastniki vsega tega nimajo in najemniki, ki nepremičnine najemajo od individualnih lastnikov, se pri odpravi težav in okvar ter vzdrževanju po-gosto srečujejo z neodzivnostjo najemodajalcev.

Celoten intervju si lahko preberete v Novicah Svet24.

Spremljajte nas na družbenih omrežjih Facebook, Instagram  in LinkedIn.