Kaj čaka gospodarstvo v naslednjih mesecih in prihodnjem letu? Napovedi in ocene Banke Slovenije, Umarja in Bojana Ivanca, glavnega ekonomista GZS.

Avgustovska inflacija je na letni ravni v evrskem območju presegla 9 odstotkov, v Sloveniji pa je bila po podatkih Banke Slovenije 11,5-odstotna, podobno julijska. Ključni dejavniki inflacije so zunanji: cene energentov in hrane, ki so se začele krepiti že lani. 

Vojna v Ukrajini je inflacijske pritiske še povečala. Pri Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) izpostavljajo rast cen trajnih dobrin, ki se vzpenjajo predvsem zaradi motenj v dobavnih verigah. V zadnjem času se krepijo tudi učinki visokih cen energije, ki se prelivajo v druge proizvode in storitve.
 

Največji pospeševalci so energenti in hrana

K letni inflaciji so največ, 4,1 odstotne točke, prispevale višje cene goriv in energije (za 36,7 %): trda goriva so se podražila za 66,6 %, plin za 47,4 %, tekoča goriva za 40,9 %, toplotna energija za 40,6 %, elektrika za 33,3 % ter goriva in maziva za osebna vozila za 29,7 %, navajajo pri Statističnem uradu RS (Surs).
Za 2,1 odstotne točke so inflacijo zvišale podražitve hrane (za 14,1 %) – najbolj kruh in izdelki iz žit (za 16,4 %), meso (za 14 %) ter mleko, sir in jajca (za 16,2 %).

Naslednje so letos na vrsti plače

Kot pravi glavni analitik GZS Bojan Ivanc, lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo rast cen naftnih derivatov, hrane in industrijskega blaga. Tudi storitve se bodo dražile zaradi podražitve poslovanja.

Na Umarju svarijo pred razmerami na trgu dela, ki v trenutnih razmerah lahko predstavljajo tveganje. Zaradi rekordno visoke zaposlenosti, nizke brezposelnosti in naraščajočega pomanjkanja delovne sile bi se lahko začeli povečevati pritiski na rast plač in ustvarjanje inflacijskih pritiskov oziroma plačno-venovne spirale, menijo.

Pritisk na plače se bo začel dogajati v prvem polletju prihodnjega leta, ocenjuje Bojan Ivanc in dodaja, da se rast plač v zasebnem sektorju nekoliko krepi, vendar predvsem v dejavnostih, kjer primanjkuje zaposlenih.

Po besedah Ivanca je inflacija v juliju in avgustu verjetno dosegla vrh. Mesečne ravni bodo odslej nižje. »Še vedno pa je dvoodstotna inflacija z veliko verjetnostjo od nas oddaljena vsaj še leto in pol. Povprečno rast cen v letu 2023 vidimo pri dobrih štirih odstotkih, v prvem polletju bo najverjetneje pri sedmih odstotkih,« pravi Ivanc.

Medtem pri Umarju pravijo, da bo inflacija letos od spomladi napovedane v povprečju višja za nekaj odstotnih točk. Tudi prihodnje leto pričakujejo višjo inflacijo od spomladi napovedane. Na rast cen življenjskih potrebščin bodo pomembno vplivali ukrepi vlade, dodajajo.

2023 bo še v znamenju energetske krize

Gospodarska rast v drugi polovici leta bo v primerjavi s prvo nižja. Banki Slovenije za tretje četrtletje napovedujejo upočasnitev četrtletne rasti BDP na 0,3 odstotka (z 0,9 v drugem četrtletju). Na umirjanje kažejo kazalniki pesimizma, kot so nižja ocena naročil v predelovalnih dejavnostih in zadržanost potrošnikov pri večjih nakupih.

Na GZS napoved za preostanek leta in 2023 še pripravljajo. Nagibajo se k širokemu razponu ocene BDP, med nič in dvema odstotkoma. V aktualnem letu bo rast realnega BDP precej verjetno blizu šestih odstotkov ali celo višja.

Financial Times je nedavno povzemal ocene, da bo BDP evrskega območja nižji od enega odstotka. Enoodstotno gospodarsko rast v letu 2023 je evrskemu območju v združeni septembrski oceni različnih mednarodnih institucij navedel tudi Focus Economics, ki povezuje vodilne ekonomiste sveta. Med različnimi napovedmi, ki so jih pregledali, so sicer velike razlike; nekatere evrskemu območju napovedujejo recesijo.

Glavni dejavnik negotovosti, ki bo v prihodnje vplival na gospodarska gibanja v Sloveniji in evropskem prostoru, bo še naprej povezan s potekom vojne v Ukrajini ter odzivom gospodarstev in politik na morebitne težave v preskrbi z energenti in blaženje draginje.

Evrsko območje je zaradi velike odvisnosti od ruskih fosilnih goriv še posebej občutljivo na gibanja na trgih energentov, vse šibkejša svetovna gospodarska aktivnost pa zmanjšuje zunanje povpraševanje. K tveganjem na Umarju prištevajo tudi pandemijo koronavirusa, zlasti v primeru novih sevov, ki bi lahko resneje poslabšali zdravstvene razmere in zahtevali strožje zajezitvene ukrepe. Temu bi sledile dodatne motnje globalnih dobavnih verigah.

Tržna cena elektrike mora pasti pod 200 €/MWh

Na vprašanje, katere ključne ukrepe bi morali sprejeti politika in regulatorji, da bi okrepili ščit pred krčenjem ekonomije in izgubo gospodarskega zagona, Bojan Ivanc odgovarja: »Ključna je zanesljiva dobava fosilnih goriv po konkurenčnih cenah in tržna cena električne energije na veleprodajnem trgu pod 200 €/MWh (zdaj je 570 €/MWh za celo leto 2023; vir: Hudex, 3. 9. 2022).«

Vendar je omenjeni cilj zaradi geopolitičnih okoliščin, v prvi vrsti vojne v Ukrajini, paketov sankcij in potez največjega dobavitelja zemeljskega plina Evropi težko doseči, dodaja Ivanc. »Fiskalna politika lahko nekaj časa blaži visoko rast cen energentov na proračune potrošnikov, vendar so potrebni zneski podpor visoki. S spremembo formule za določanje cene električne energije visokih cen ne bomo mogli odpraviti. To odpira nova tveganja.«5 domačih nalog za podjetja

Kako se lahko slovenski izvozniki zaščitijo ali vsaj ublažijo prihajajoče spremembe, povezane z ohlajanjem gospodarstva?
1. Z iskanjem nadomestnih virov energentov v primeru uporabe zemeljskega plina,
2. z analizo odvisnosti kupcev in dobaviteljev od zemeljskega plina ter iskanjem alternativnih kupcev/dobaviteljev,
3. s sprejemanjem odločitev glede zakupa energentov za leto 2023, s katerimi bodo ohranjali konkurenčnost vsaj v primerjavi s svojimi evropskimi tekmeci,
4. z ureditvijo pogodbenih razmerij s kupci glede ustrezne uskladitve cen z dvigom cen stroškov energentov, svetuje Bojan Ivanc.

Članek je iz septembrske številke revije SBC Podjetnik. Avtor: Jan Tomše.