V Ljubljani se odpira »show room« umetne svetlobe

Člani

19. Avgust 2022

V Ljubljani se odpira »show room« umetne svetlobe

Arcadia Lightwear, ki je članica SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, se je na začetku na trgu vzpostavila kot dobavitelj kakovostnih tujih svetil, kjer je bil močan poudarek na svetovanju in podpori, torej na znanju.

Matjaž Mavsar, ki podjetje senčil vodi že devet let, je v intervjuju za revijo Obrazi razkril, da je bilo ukvarjanje z lučmi in svetlobo zanj ljubezen na prvi pogled.

Sprva ste bili prodajalec luči, nato ste postali oblikovalec svetlobe. Kaj oblikovalec svetlobe pravzaprav počne?

Večina projektov se začne s tem, da arhitekti poiščejo našo pomoč. Do nas pridejo z idejo prostora, včasih tudi svetlobe. Mi jo razvijemo naprej, na osnovi lastnih izkušenj, poznavanja ergonomije, predpisov in tehničnih možnosti. Vsem se zdi normalno, da podnevi obstaja v prostoru neka dinamika svetlobe, igre senc, spreminjanje barve in temperature svetlobe. Zvečer so bili ljudje včasih zadovoljni že s tem, da so prižgali žarnico. A v zadnjih desetletjih se je situacija spremenila. Svetloba – umetna svetloba – ni več nujno zlo z eno stropno svetilko na sredini vsakega prostora. Postala je del arhitekture, del življenja. Ljudje so se naučili gledati tudi umetno svetlobo skozi oči naravne svetlobe. Ustvarjati mora prijeten ambient, neko drugačno, boljše razpoloženje. Upam si reči, da smo vsaj deloma za to zaslužni tudi v Arcadii, ker nam je v 30 letih dela uspelo umetno svetlobo predstaviti malo drugače, torej na način, kot ji pripada.

Trenutno ustvarjate »show room« v hali E ljubljanskega BTC-ja. Kako uspeva?

Zdaj smo v fazi vzpostavljanja nove infrastrukture. Do nedavnega je namreč v tem prostoru domovala plesna šola, ki je imela seveda povsem drugačne potrebe, kot jih imamo mi. Naš cilj je ustvariti prostor, v katerem bomo lahko končno v živo pokazali to, kar v resnici delamo: kakovostno oblikovano umetno svetlobo. Ne gre torej za »razstavni salon«, kakršnih smo pri nas vajeni. Ne bomo kazali izdelkov samih, temveč to, kar lahko z njimi ustvarimo – ambiente, razpoloženja, udobje, učinkovitost. Igral pa bo še eno pomembno vlogo, in sicer bo deloval kot izobraževalno središče. Ker pri nas ni možnosti za izobraževanje o umetni svetlobi, smo na Arcadii pripravili serijo brezplačnih izobraževalnih delavnic, ki jo bomo začeli ob odprtju salona.

[PREBERITE ŠE] Arcadia Lightwear praznuje trojni uspeh

lightshow.jpeg

Bi lahko nekoč ustvarili umetno naravno svetlobo, ki posnema naravno?

Na trenutni točki tehničnega razvoja svetil lahko rečemo, da nam je to že uspelo. Na trgu že obstaja vrsta izdelkov, ki lahko tudi v zaprtem prostoru zelo natančno simulirajo naravno svetlobo. Če takšen sistem vgradimo na primer v pisarniške prostore, nas bo pozimi, ko zjutraj pridemo na delo, pričakala pridušena svetloba tople barve, ki se bo šele čez dan okrepila in spremenila v hladnejšo, bolj belo luč. Telo je namreč zelo dovzetno za svetlobne spremembe in preveč drastični prehodi prek daljših časovnih obdobij povzročajo stres ter celo bolezenska stanja. Za zdaj je glavna ovira v tem, da so tovrstni sistemi še vedno razmeroma dragi, tako da pri nas redko kdo poseže po njih. A če lahko sodimo po razvojnih ciklusih vseh drugih tehnologij, bo tudi tej s postopnim širjenjem uporabe cena počasi padla in kruti zimski prihodi v agresivno razsvetljene pisarne bodo postali stvar preteklosti.

Kakšno umetno svetlobo pa ste izbrali za svoj dom?

Ker sem čez dan zelo zaposlen, se domov navadno vrnem proti večeru precej utrujen. Tako da mi agresivna, močna osvetlitev ne ustreza. Seveda sem poskrbel za splošno osvetlitev, ki pa jo uporabljamo izključno v primeru obiskov, čiščenja in podobno. V največji meri pa uporabljamo način osvetlitve, ki temelji na indirektni, odbiti svetlobi. To so v glavnem samostoječa in stenska svetila s temperaturo 2700 K. Tako zagotavljamo v prostoru prijeten ambient in potrebno intimo. S prilagoditvijo jakosti osvetlitve na vsakem posameznem svetilu pa lahko v istem prostoru bivamo vsi, vsak v svojem mikro ambientu.

Ste član SBC - Kluba slovenskih podjetnikov. Klub povezuje slovenske podjetnike, ki z lastnimi idejami in trudom razvijajo vrhunska podjetja. Vam povezovanje z drugimi pomaga pri uspehih Arcadie?

Kdor dela, ta greši. Na svetu ni nikogar, nobenega guruja, ki bi vedno sprejemal samo pravilne in najboljše odločitve. Mogoče je malce banalno reči, da vsi delamo napake in se iz njih učimo. Veliko bolje je to povedal Isaac Newton, ko je rekel: »Če sam danes vidim daleč, je to zato, ker stojim na ramenih velikanov.« Tako nekako vidim tudi vlogo Kluba. Seveda sta konkurenčnost in tekmovalnost med osnovnimi načeli kapitalizma, a mislim, da vseeno nista izključujoči z medsebojno podporo in rastjo. Vsako podjetje je živ organizem. Dobesedno. In večina ljudi v podjetju prebije dobršen del svojega aktivnega življenja. Hote ali nehote se dogajajo manjše in večje napake, boljše ali slabše poslovne odločitve. Moja vloga znotraj podjetja je, da sem samo upravljavec, krmar, ki poskuša narediti čim manj napak. In čim manj poškodovati barko. Klub je po mojem mnenju ravno to: izkušnje drugih uspešnih podjetnikov so dobrodošla pomoč pri razvoju in pravih strateških odločitvah lastnega podjetja.

Se kdaj srečate s predsednikom kluba Jocem Pečečnikom in z njim izmenjujete mnenja ali poglede na podjetništvo?

Gospod Pečečnik je v klub vnesel nov veter, mu dal nov zagon. V trenutni ekonomski in družbeni situaciji, ko se vsi še malo poskušamo na novo orientirati po epidemiji, se mi zdi ta način povezovanja in izmenjave izkušenj še posebej pomemben. Dejavnost kluba je nujna za dvig podjetniške klime in kulture, tako da me res veseli, da smo postali člani in lahko tudi sami prispevamo k temu. Trideset let konec koncev ni zanemarljiva doba in v tem času smo se naučili marsičesa. A niti približno ne vsega ...

Avtor fotografije: Miran Kambič

E-novice

Naročite se na ključne informacije in praktične nasvete.

Required
Required