SBC – Klub slovenskih podjetnikov je Vladi RS poslal konstruktivne in konkretne pripombe na predlagane spremembe Zakona o dohodnini. V SBC smo prepričani, da morajo biti rešitve, ki jih predlaga Vlada RS – znižanje praga splošne olajšave, omejevanje nagrad za zaposlene, zaostreni pogoji pri prodaji lastnega poslovnega deleža v podjetjih, dvig obdavčitve bolje plačanih zaposlenih, ki največ prispevajo k razvoju, inovacijam in napredku, ter zvišanje obdavčitve pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem –, predmet širšega družbenega konsenza in javnega dialoga. Le tako bomo dosegli cilj, ki si ga vsi želimo – blaginjo za vse.

SBC – Klub slovenskih podjetnikov se zaveda, da je zdravo poslovno okolje osnova za stabilnost naše države, še posebej v času prihajajoče krize. Z aktivnim dialogom in konkretnimi rešitvami in predlogi želimo v slovenski družbi ustvarjati in okrepiti okolje, ki podjetnim posameznikom omogoča ustvarjanje, s tem pa ustvarja pogoje za močno socialno državo. To pa je cilj vseh deležnikov – od politike do gospodarstva, zaposlenih ter vseh drugih delov civilne družbe.

SBC – Klub slovenskih podjetnikov je na Ministrstvo za finance RS v roku, določenem za javno obravnavo, poslal pripombe k predlaganemu Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2).

V SBC nasprotujemo znižanju splošne olajšave z zdajšnjih ciljnih 7.500 evrov (do katerih vodi trenutno veljavna ureditev) na 5.000 evrov. Takšna sprememba je škodljiva za vse zaposlene v Sloveniji. Cilj in jasno priporočilo OECD je razbremenjevanje davčnih zavezancev, saj se lahko le na tak način okrepi konkurenčnost poslovnega okolja – konkretno preko zadržanja kvalificiranih delavcev v Sloveniji ter s pridobivanjem kvalificirane tuje delovne sile v Slovenijo. Neustrezna splošna olajšava je namreč zelo konkretna težava, ki obstaja že kar nekaj časa in doslej ni bila rešena. To posledično vpliva na vzdržno gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti Republike Slovenije. Trenutno veljavno postopno zvišanje splošne dohodninske davčne olajšave na 7.500 evrov je smiselno, saj se s tem razbremenjujejo vsi dohodninski davčni zavezanci.

V SBC smo tudi prepričani, da predlagana sprememba, ki omejuje nagrajevanje zaposlenih v uspešnih podjetjih, ni potrebna. Vladni predlog namreč predvideva, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva plačil za poslovno uspešnost, a največ dvakrat v koledarskem letu. Pri tem je višina omejena le do ravni 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, in ne več do ravni 100 % povprečne mesečne plače delavca, če bi bilo to za delavca ugodneje.

Takšnemu omejevanju nasprotujemo. Obenem predlagamo možnost nagrajevanja zaposlenih iz naslova nerazporejenega dobička.

V SBC nasprotujemo tudi dvigu obdavčitve v zadnjem dohodninskem razredu s trenutnih 45 % na 50 %. Takšna sprememba bi delovala destimulativno in bi spodbujala odseljevanje davčnih zavezancev z višjimi dohodki, ki imajo praviloma tudi višjo izobrazbo, v druge davčno ugodnejše države. Obenem bi zmanjšala možnost za privabljanje tuje kvalificirane delovne sile, ki lahko prispeva k dvigu dodane vrednosti. V Sloveniji je že sedaj uveljavljena visoka progresivnost obdavčitve dohodkov fizičnih oseb, pri čemer so nadpovprečno in večkratno obdavčujejo dohodki tistih, ki prejemajo najvišje dohodke. V SBC – Klubu slovenskih podjetnikov predlagamo, da se v dohodninskem razredu 74.000-150.000 evrov ohrani obdavčitev 45 %, višja stopnja 50 % pa naj se vpelje za dohodke nad 150.000 evrov.

SBC – Klub slovenskih podjetnikov predlaga, da se ohrani trenutna ureditev, ko gre za prodajo lastnega deleža v podjetjih. Prodajo naj se vrednoti kot davek na kapitalski dobiček, ki po 15 letih lastništva znaša 0 %. Rešitev, ki jo v primeru prodaje poslovnih deležev družbi z namenom, ko družbeniki želijo nižjo obdavčitev, predlaga vlada, je v neposrednem nasprotju z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS. Davčni zakoni namreč ne morejo posegati v materijo, ki je urejena v drugih zakonih (konkretno v ZGD-1). Zato menimo, da bo, če bo zadeva prišla do Ustavnega sodišča RS, le-to razveljavilo omenjeno določbo. Gre za politično urejanje zadeve, ki je bila na strokovni ravni že (drugače) konkretno odločena.

Prepričani smo, da je korak v napačno smer tudi predlog zvišanja obdavčitve pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem z zdajšnjih 15 % na 25 %. Takšna rešitev deluje destimulativno in potencialno vodi v višje število kršitev davčne zakonodaje, saj povečuje možnosti, da zavezanci ne bi prijavljali dohodkov iz oddajanja premoženja v najem. S tem bi zbrali manj davkov iz tega naslova. Po podatkih Statističnega urada RS so lastniki velike večine vseh stanovanj (92 %) fizične osebe, med temi je skoraj polovica upokojencev. Nepremičnina, ki jo fizične osebe oddajajo v najem, tako v večini primerov ob nizkih pokojninah predstavlja dostojno preživetje. Utemeljena je tudi bojazen, da bodo najemodajalci zvišanje davčne stopnje prenesli na najemojemalce in s tem zvišali najemnine. To bo dodatno poslabšalo bivanjske razmere prebivalstva, razmere na stanovanjskem trgu in dostopnost stanovanj. Zato predlagamo, da se ohrani sedanja 15 % stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja.

Do višje dodane vrednosti samo s stimulativnim poslovnim okoljem

V SBC – Klubu slovenskih podjetnikov želimo posebej poudariti pomen visokokvalificiranega kadra za ustvarjanje višje dodane vrednosti. Če želimo povišati dodano vrednost na zaposlenega, potrebujemo kvalificirane delavce, strokovnjake, ki bodo lahko razvijali izdelke in storitve na višji kakovostni ravni. Brez stimulativnega poslovnega okolja, ki privablja visokokvalificirani kader, ta cilj ne bo dosegljiv.

Vsako uspešno podjetje se zaveda, da so zaposleni vrednota in bogastvo podjetja. Stimulativno poslovno okolje je nujen pogoj, da lahko delodajalci poskrbijo za konkurenčnost ter razvoj podjetij in zaposlenih.

Podjetniki in davčna stroka že vrsto let pozivamo k uvedbi razvojne oziroma socialne kapice na prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. To je že postala praksa v primerljivih državah. Menimo, da je to potrebna investicija Slovenije, če želimo (p)ostati država, v kateri bodo naša podjetja lahko razvijala vrhunske izdelke in storitve, omogočala mladim, da ustvarjajo in ostanejo v domovini ter da mednarodna podjetja pri nas odpirajo razvojne centre in delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Večina držav v Srednji Evropi, ki so nam lahko za vzor, razvojno-socialno kapico ima. V Avstriji in Nemčiji je ta, na primer, določena pri 1,8-kratniku povprečne plače, državi pa vseskozi ohranjata izdatno socialno politiko. Prav tako imata razvojno kapico Hrvaška in Srbija.

Zato v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov ponovno predlagamo uvedbo razvojno-socialne kapice pri 2,5-kratniku povprečne bruto plače, torej pri 4.600 evrih bruto. Menimo, da bi bili s tem zajeti ključni poklici, ki so gonilna sila razvoja - inženirji, znanstveniki, razvojniki. Sem spadajo seveda tudi poklici, kot so vodilni delavci in zdravniki, tudi ti so v svoj razvoj vložili veliko in so še posebej mednarodno mobilni. Po našem mnenju bi bilo sprejetje razvojne kapice pomemben korak za boljše poslovno okolje in s tem večjo konkurenčnost Slovenije.

Z razvojno-socialno kapico bi talenti vseh starosti zaslužili višje neto plače in bili tako še bolj motivirani, da ostanejo in delajo v Sloveniji. Dejstvo je, da manj kot bo zaposlenih, ki s svojim znanjem najbolj prispevajo k dodani vrednosti, manj bo v Sloveniji dobrih produktov, manjši bo zaslužek, nižje bodo plače, manj bo davčnih prilivov v javne blagajne, manj bo denarja za plače v javnem sektorju, za pokojnine, za zdravstvo in šolstvo.