Ruska bojišča

Ponovno osredotočanje na razvoj volitev in interneta

Zastrupitev ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega 2020 in zaporna kazen leta 2021 sta zaznamovala preoblikovanje režima Vladimirja Putina iz sporazumne avtokracije v tiranijo, kjer majhna skupina ljudi izvaja oblast brez zakonskih ali ustavnih omejitev. Med tem ko Kremelj utrjuje to preobrazbo, pa ji nasproti še vedno stojita dva ostanka demokracije, podedovana iz devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Eden so volitve, drugi pa svoboda interneta. Oba sta pod pritiskom.

Pričnimo z volitvami. Leta 2021 je gospod Putin odpravil ustavne omejitve, po katerih naj bi odstopil leta 2024. Zato lahko sedaj vlada vsaj do leta 2036 in najbrž tudi dlje, a mora še vseeno svojo grabežljivost po oblasti preobleči v volilno pražnjo obleko. Kot so pokazale parlamentarne volitve v septembru leta 2021, upad podpore Putinovemu režimu, nikakor ni ovira za njegovo zmago. V kolikor rezultatov ne bi prikrojili, bi najbolj verjetno Putinova stranka Enotna Rusija dobila le 30% glasov, pravi podatkovni analitik Sergey Shpilkin. Namesto tega pa je dobil 50 % glasov in veliko večino v Dumi. S tem ko je Kremelj zaprl gospoda Navalnega, njegove sodelavce pregnal iz Rusije in poostril ukrepe proti vsem, ki so ga podpirali, je pravzaprav prepovedal participatorno politiko. Namen je ohraniti volitve, a se znebiti vseh alternativ proti Putinu.

Največji izziv za Kremelj prihaja z interneta

A tudi fizično zatiranje njegovih nasprotnikov ni več dovolj. Največji izziv za Kremelj prihaja z interneta, ki civilni družbi omogoča organiziranje in je povzdignilo gospoda Navalnega v vodilnega opozicijskega politika, katerega priznava večina države. Do pred kratkim je veljal ruski internet za dokaj svobodnega. Gospod Putin se je vzdignil na oblast s pomočjo televizije in je obravnaval internet kot nekaj obrobnega (rad se pohvali, da se še nikoli ni povezal na internet, uporabljal računalnika ali pa imel v lasti telefona). A v zadnjem desetletju je zaradi širitve interneta monopol Kremlja nad televizijo postal neuporaben. Delež interneta in družbenih medijev med vsemi viri informacij se je povečal z 18 % v letih 2013—2015 na 45 % v letu 2021. Gospodu Navalnemu so prepovedali dostop do državno nadzorovanih televizijskih kanalov, vendar je njegovo občinstvo na YouTubu po velikosti primerljivo z občinstvom kateregakoli informativnega programa državne televizije.

Kremelj je prepovedal vsa spletna mesta, povezana z gospodom Navalnim in jih označil za “ekstremistična”. Namestil je opremo in prisilil ponudnike k oviranju dostopa do Twitterja, tako da se slike in videoposnetki ne morejo nalagati. Ruskemu osebju Appla in Googla je grozil s kazenskim postopkom, da bi odstranil aplikacijo gospoda Navalnega iz svojih trgovin. Medijske organizacije in novinarje so razglasili za “tuje agente”, zaradi česar je v Rusiji skoraj nemogoče delovati. Toda največjo težavo ima z YouTubom, Googlovo platformo za prirejanje videov. Čeprav Google vse bolj izpolnjuje zahteve Rusije po odstranitvi vsebine, še naprej gosti filme gospoda Navalnega, ki pritegnejo na desetine milijonov ogledov. Blokiranje YouTuba je problematično. Storitev namreč uporablja na milijone Rusov, ki jih politika praktično ne zanima, a bi bili ogorčeni, če platforma ne bi bila na voljo.

Kremelj bo povečal pritisk na Google in se poskusil z njim uskladiti: morda bo upočasnil svoj iskalnik in uveljavil globe. Še naprej pa bo razvijal lastno platformo za prirejanje videoposnetkov, RuTube, na katero lahko prenese priljubljeno vsebino, nato pa po potrebi ugasne YouTube. Obnovitev monopola nad informacijami je osrednjega pomena za Putinovo oblast. Vojna prek interneta bo namreč določila bližnjo prihodnost Rusije.