Pozor, davki po novem!

Izbrani nasveti

03. Marec 2022

Pozor, davki po novem!

Pozor, davki po novem!

Preverili smo, kaj bo novega na davčnem področju. Novela zakona o dohodnini še ni sprejeta.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)

Spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) so začele veljati 1. januarja letos. Dušan Jeraj iz podjetja iConsult jih razdeljuje v tri skupine:

1. Poenostavitev

- Davčna obravnava rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine
- Amortizacijska doba v primeru t. i. operativnihnajemov

2. Hitrejše priznavanje odhodkov

Priznavanje odhodkov iz slabitve in odpisov terjatev — če gre za terjatve do družbe v stečaju ali prisilni poravnavi 

3. Višje ali nove olajšave

- Olajšava za investiranje v digitalni in zeleni prehod
- Donacije za zaposlovanje
- Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju

Med bolj zanimivimi Jeraj izpostavlja in praktično pojasnjuje naslednji dve:

a. Hitrejše priznavanje odhodkov (iz slabitve ali odpisa terjatev) v primerih, ko gre upnik v prisilno poravnavo ali stečaj.

V sedanji ureditvi je denimo družba A v letu 2019 izdala račun za dobavo blaga, ki ga kupec ni plačal. Letos je šel dolžnik v stečaj. Denimo, da bo stečaj zaključen v letu 2024. Družba je v letu 2019 zaradi izdanega računa prikazala višjo davčno osnovo in že plačala davke do dohodkov pravnih oseb.

Po sedanji ureditvi bi lahko družba odhodke iz naslova odpisa takšne terjatve v obračunuDDPO uveljavljala šele v letu 2024 — in šele takrat dobila »vrnjen« preveč plačan DDPO, ki ga je plačala že v letu 2019.

Kako je po novem? Nova ureditev bo zagotovila, da bodo odhodki iz naslova odpisa terjatev priznani že v času, ko bodo terjatve prijavljene v postopku in priznane s strani upravitelja. Tako bo upnik lahko to znižanje davčne osnove uveljavljal predvidoma že v letu 2022.

b. Olajšava za zaposlovanje

Tudi olajšava za zaposlovanje bo morda zanimiva za delodajalce, vendar je treba upoštevati, da je dejanski prihranek pri davku od dohodka pravnih oseb iz naslova te olajšave nizek.

Poglejmo praktično: Družba zaposli novega sodelavca, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 55.b člena ZDDPO-2, in se z njim dogovori za plačo 1.500 evrov bruto. Ne pozabimo, da mora delodajalec računati tudi na dodatne stroške te zaposlitve (prehrana med delom, prevoz na delo, prispevki na plačo, regres za letni dopust...). Strošek s tem zaposlenim tako hitro preseže 2.000 evrov na mesec. Na leto ima tako družba več kot 24.000 evrov stroškov s tem novozaposlenim.

Olajšava zanj znaša 45 odstotkov njegove plače. V osnovo za olajšavo se upošteva samo njegova bruto plača — tako da olajšava pri letni bruto plači v višini 18.000 evrov znaša 8.100 evrov. Tako bo družba na letni ravni plačala za 1.539 evrov manj DDPO, kot če zaposli posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za to olajšavo.

Če bi isti delodajalec zaposlil osebo, mlajšo od 25 let (ki bi izpolnila pogoje iz 4. odstavka), bi bil zaradi višje olajšave (55 odstotkov plače) prihranek pri davku za 342 evrov višji (1.881 evrov prihranka pri DDPO na letni ravni).

Kako je po novem? Država bo tako s to olajšavo pokrila — če malo poenostavimo - eno mesečno plačo novozaposlenega na leto (olajšava se lahko uveljavlja za 24 mesecev).

Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (PZDDV )

Štiri najpomembnejše novosti zakona, ki so začele veljati 22. januarja, navaja Nina Klobučarič iz podjetja iConsult:

1. Določena je izjema od omejitve pravice do odbitka DDV od nakupa električnih motornih vozil oziroma motornih vozil brez izpusta CO2, če se uporabljajo za poslovne namene.

Po novem lahko družba, ki je identificirana za namene DDV, uveljavlja odbitek DDV od električnih motornih vozil (osebnih vozil, električnih koles) ter elektrike, nadomestnih delov in storitev, ki so vezane na to vozilo, če sta izpolnjena dva pogoja, in sicer:

  • da se vozilo uporablja za namene opravljanja njene obdavčene dejavnosti ter
  • da bruto vrednost vozila ne presega 80.000 evrov.

V primeru, da se vozilo poleg poslovnih namenov uporablja tudi za zasebne, je treba od zasebne rabe obračunati DDV skladno s 15. členom ZDDV-1. Nove prehodne določbe pa omogočajo sorazmeren odbitek DDV tudi od električnih motornih vozil, če so bila kupljena pred uveljavitvijo tega zakona in še ni poteklo petletno obdobje popravka.

Pozor: to pomeni, da bodo davčni zavezanci, ki so električno vozilo kupili denimo februarja 2020 in ga uporabljajo za poslovne namene, zdaj lahko uveljavljali 3/5 zneska plačanega DDV v enkratnem znesku.

2. Možnost uveljavljanja odbitka DDV že v davčnem obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun DDV, če davčni zavezanec do poteka roka za predložitev obračuna DDV za to davčno obdobje razpolaga z ustreznimi računi.

Do zdaj je lahko davčni zavezanec pri domačih nabavah odbijal DDV šele v davčnem obdobju, ko je prejel račun (za odbitek DDV je bil torej pomemben datum prejema računa), po novem pa je odbitek DDV možen že v davčnem obdobju, ko je nastala obveznost DDV pri dobavitelju, če kupec prejme ustrezen račun do oddaje davčnega obračuna za to obdobje. S tem se izenačuje obdobje odbitka DDV kot v primeru samoobdavčitve.

Poglejmo praktično: izvajalec je storitve opravil med 1. 1. in 31. 1. 2022 ter izdal račun 2. 5. 2022. Kupec (identificiran za namene DDV) je račun prejel 5. 2. 2022. Po novem ima kupec možnost, da DDV uveljavlja že v DDV-obračunu za januar 2022, in ne šele v DDV-obračunu za februar 2022.

3. Ukinja se obveznost izročanja računa v papirni obliki končnim kupcem, razen če ga slednji zahteva.

Po novem končnemu kupcu ni več treba izročati papirnatega računa, razen če ga ta izrecno zahteva. S tem je ukinjeno tudi kaznovanje kupcev z globo 40 evrov, če ne vzame in zadrži računa neposredno po odhodu iz poslovnega prostora.

4. Ukinja se obveznost DDV-registracije za tuje davčne zavezance, če na ozemlju Slovenije opravljajo le dobave blaga ali storitev.

Davčno breme za dobavo blaga ali storitev se lahko prenese na naročnika, vendar le, če je slednji DDV-zavezanec, ki od teh dobav obračuna DDV po sistemu samoobdavčitve.

Dilema pri Zakonu o dohodnini

»Na sprejetje novele Zakona o dohodnini še čakamo, « pravi davčna svetovalka in predstavnica Davčno svetovalne zbornice Slovenije v evropskem združenju davčnih svetovalcev CFE, Aleksandra Heinzer iz podjetja Pakta svetovanje. Pomembna dilema je, ali bo novela začela veljati in se uporabljati že v 2022 ali šele 1. 1. 2023, opozarja Aleksandra Heinzer: »Splošno pravilo je, da se zakon o dohodnini ne uporablja za nazaj — razen če so sprejeti predlogi v korist davčnim zavezancem.« Toda če bo novela sprejeta, bo prinesla nekaj pozitivnih rešitev za davčne zavezance, med katerimi Aleksandra Heinzer za podjetnike še posebej izpostavlja naslednje:

  1. Stopnja dohodnine na dividende in kapitalske dobičke bi se z zdajšnjega 27,5 odstotka ponovno znižala na 25 odstotkov.
  2. Nižja boniteta za električna vozila.
  3. Ugodnejša obdavčitev nagrajevanja z opcijami in deleži za zaposlene.
  4. Ugodnejša obdavčitev plače iz poslovne uspešnosti.
  5. Kupnina iz naslova odkupa lastnega poslovnega deleža ne bo več obravnavana kot dividenda.
  6. Za samostojne podjetnike (in druge samostojne poklice) se uvajajo podobne olajšave kot za gospodarske družbe (olajšava za zaposlovanje olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod).

Za vse davčne zavezance pa bo na dolgi rok pomembno predvsem zvišanje splošne olajšave, še navaja Aleksandra Heinzer, ki sicer meni, da je novela dobra in bi morala biti sprejeta.

Članek je iz revije SBC Podjetnik, izdaja februar 2022. Avtorica je Maja Virant.
Za izvod revije pišite na: info@podjetnaslovenija.si

E-novice

Naročite se na ključne informacije in praktične nasvete.

Required
Required