Kako lahko župani pomagajo rešiti svet

Upravljanje mest bo prišlo v ospredje leta 2022, saj se kaže neustreznost globalnega upravljanja zaradi prevelike odvisnosti od državnih vlad. Po klimatski konferenci COP26 bodo postali očitni neuspehi državnih zastopnikov. Niso sposobni preseči odmevnih obvez, da bi se lahko spopadali s klimatskimi in ekološkimi izrednimi razmerami. To bi storili s ponudbo jasnih in razvidnih načrtov z ustreznim financiranjem in zudi z nedvoumnim časovnim načrtom izvedbe.

Boj proti podnebnim spremembam bo dobljen ali izgubljen v mestih, ki so trenutno dom za polovico svetovne populacije. Mesta porabijo približno 70 % vse energije in proizvedejo tri četrtine svetovnih emisij ogljika. Te številke se bodo z rastjo mest le še povečale, po ocenah naj bi do leta 2050 68 % ljudi živelo v urbanih območjih.

A mesta hkrati nudijo tudi trajnostni življenjski slog. Življenje z gosto poseljenostjo povzroči manjši ogljični odtis. Dekarbonizacija javnega prevoza in energetskih sistemov bo pomembna pri doseganju ničelnih emisij. In prav v mestih bodo klimatske spremembe najbolj prizadele ljudi, saj vročinski valovi ogrožajo prebivalce mestnih središč, dvig morske gladine in ekstremne nevihte pa lahko povzročita hude poplave. Zavedamo se, da se moramo leta 2022 pripraviti na več takšnih vremenskih dogodkov.

Vodstva mest morajo biti bitko proti podnebnim spremembam in ostalim izzivom, pravi Marvin Rees, župan Bristola

Bristol, moje mesto, je član UK Core Cities, mreže enajstih britanskih največjih mestnih območji. Skupaj predstavljamo 20 milijonov ljudi in 26 % državne gospodarske proizvodnje. Kljub temu ni bilo nobenega vladnega prizadevanja, da bi nas pozvala k snovanju skladnega načrta za dekarbonizacijo. To je recept za neuspešnost, v trenutku ko človeštvo nima prostora za napake. In to je napaka, ki se ponavlja vsakič znova.

Pomanjkanje odločnosti pri sporazumih, doseženih na COP26, bo pobudnik za večje mestno upravljanje. A potreba po ponovnem uravnoteženju vplivov v globalni politiki ni omejena zgolj na podnebje. Migracije, mestna varnost, pandemija in prisiljevanje korporacij k plačevanju njihovih davkov so le nekateri izmed izzivov, s katerimi se soočamo danes in presegajo državno raven. Rešitve pa so izven dosega državnih vlad, če te delujejo same. V Bristolu smo videli, kako se politika pandemije iz debat v sterilnem parlamentu prenese v resnično življenje, v človeška življenja, domove, šole in na delovna mesta. Vemo, da je brexit produkt westminstrske politike, ki zadeva naš sektor socialne varnosti in zaloge hrane, kar bo v letu 2022 povzročilo še več izzivov. Mestne vlade morajo biti bitko proti podnebnim spremembam in ostalim stvarem, pravi Marvin Rees, župan Bristola

Mesta se organizirajo sama.Nastalo je že več kot 300 mednarodnih mestnih mrež. Nekatere so organizirane geografsko, kot na primer Core Cities, Eurocities in Konferenca županov ZDA. Druge na podlagi skupnih vprašanj oziroma dilem, kot na primer Svet županov za migracije ali pa skupina C40 Cities Climate Leadership. Ostale, kot recimo Globalni parlament županov, poskušajo okrepiti vlogo mest znotraj državnih in internacionalnih struktur upravljanja.

Leta 2018 sem imel govor v sklopu Organizacije združenih narodov med sklepnimi pogajanji o globalnem vplivu na migracije. Kot prvi župan, ki je bil povabljen na oder, sem trdil, da moramo mestom zagotoviti močnejšo, bolj formalno vlogo pri ukvarjanju z migracijsko politiko. Večina migrantov mesto zapusti, mesto je lahko njihova vmesna postaja ali pa potujejo do njega in se nato vanj tudi vrnejo, vključno z Bristolom.

Mesta so manjkajoči košček sestavljanke v državnem in globalnem upravljanju. 

Tako kot pri podnebju lahko mesta zagotovijo vodenje in strokovnost. Dogovor ZN je imel neposredne posledice za prebivalce Bristola, med katerimi je večina, tako kot jaz, druga ali tretja generacija migrantov. Ko sem bil leta 2016 izvoljen za župana, nisem pričakoval, da bo imelo mednarodno vodenje pri mojem županovanju tako osrednjo vlogo. Ampak gre za naravno krepitev argumenta, da bi morala imeti mesta več pristojnosti. Ni dovolj, da oblikujemo samo stvari, ki se zgodijo znotraj posameznega mesta. Služiti Bristolu pomeni upoštevati in pomagati pri izoblikovanju zunanjega konteksta in moči, ki kroji življenje v mestu.

Nič od tega ni napovedovanje propada državnih vlad. Je bolj argument za manjkajoči košček sestavljanke pri državnem in mednarodnem upravljanju. Državne vlade morajo narediti prostor, mednarodne organizacije pa večji del svoje energije in financ preusmeriti preko mest. Moj sodelavec pri Svetovnem gospodarskem forumu, Global Future Councils Forum, učenjak in pisatelj Greg Clark pravi, da živimo v stoletju mesta. Zavoljo vseh nas je izrednega pomena, da državno in mednarodno upravljanje ponotranji to dejstvo. Če bodo mestni voditelji postali enakovredni partnerji pri oblikovanju državne in internacionalne politike, bodo naše možnosti za premagovanje velikih izzivov našega časa gromozanske.