Evrostrateški pogled na Slovenijo

Kot pravi dr. Mojmir Mrak, je pomanjkanje polprevodnikov, ki ta trenutek pesti avtomobilsko industrijo, prikaz smeri, v katero se pomikamo. Trendi nakazujejo globalno strateško razhajanje med velesilami. 

Te želijo biti manj odvisne od uvoza in imeti več samozadostnosti, ko gre za strateške proizvode. Namesto globalnega reda, ki je temeljil na vnaprej določenih skupnih pravilih igre, se krepi dvostransko dogovarjanje med državami in uveljavljanje moči.

1. Težava: Slovenija z več dolga kot drugi

V prihodnjih letih bo poglaviten izziv izvajanje tako imenovanega zelenega prehoda v brezogljično družbo. Kako uspešno bo EU izvedla ta prehod, bo odvisno od fiskalnih ukrepov in investicij, ki bodo vodile v zeleno rast. »Za Slovenijo bo ključno, da se zelenemu prehodu priključi kot država s čim boljšo javnofinančno sliko. Slovenija je namreč v zadnjih letih javni dolg povečala bolj kot večina drugih držav evrskega območja,« pravi Mrak. Prihodnje kratkoročno dogajanje povzema v naslednjih štirih točkah:

I. Evropska centralna banka bo nadaljevala ultra liberalno monetarno politiko, obrestne mere bodo vztrajale na zdajšnji nizki ravni. 
II. Fiskalna politika bo še naprej osredotočena na reševanje zdravstvene krize in pomoč gospodarstvu. Bodo pa fiskalni ukrepi manj obsežni od dosedanjih. 
III. Bančni sektor se bo začel spopadati z naraščajočimi dohodkovnimi težavami in slabimi posojili. 
Iv. Strukturne politike bodo usmerjene v blaženje socialnih problemov.

2. Evropa: digitalizacija, socialna razdalja, politična polarizacija

»Na srednji in daljši rok se bo vzpostavila nova kombinacija monetarne in fiskalne politike. Status držav bo odvisen predvsem od dveh dejavnikov: Evropske centralne banke in Načrta okrevanja za Evropo, ki kot začasni instrument za spodbujanje krepitve gospodarstev držav članic predvideva več kot 800 milijard evrov spodbud — v središču tega načrta so zeleno, digitalno, odporno,« pravi Mrak.

Digitalizacija bo povečevala vpliv na različne sektorje in družbo kot celoto. Socialna razdalja bo postala način življenja, vplivala bo tako na gospodarstvo kot na širšo družbo. Zaostrovala se bo politična polarizacija med liberalci in nacionalisti. Razkorak se bo osredotočil na vprašanje, kakšna naj bo vloga države.

3. »Business as usual« namesto razvojnega preboja

»Letošnje stanje gospodarstva ni tako ugodno kot lani, saj Slovenija gospodarsko rast dosega z bistveno večjim fiskalnim vložkom kot druge države. Slovenija ima med državami EU enega največjih javnofinančnih primanjkljajev,« pravi dr. Mrak.

Delež javnega dolga Slovenije presega 80 % BDP. Fiskalni svet opozarja na previsoke proračunske izdatke in izdatke celotnih javnih financ v prihodnjih letih.

»Koronska kriza se postopno umirja, namesto ad hoc aktivnosti za spoprijemanje z njo bomo v prihodnje potrebovali sistemski pristop k okrevanju in razvoju,« je prepričan dr. Mrak. Slovenija se bo v prihodnje znašla pred dvema ključnima gospodarskima izzivoma:

• IZZIV STABILNIH JAVNIH FINANC: »Javnofinančna slika se hitro poslabšuje. Odgovor politike je izrazito tvegan. Država nadaljuje z velikimi paketi pomoči gospodarstvu. Predlagana davčna reforma še povečuje luknjo v javnih financah države. Boniteta Slovenije na trgih ostaja dobra, a izključno zaradi dobre bonitete EU oziroma evrskega območja kot celote. Dolgoročno fiskalno vzdržnost še poslabšuje staranje delovne sile in odsotnost reform, ki bi težavo resno upoštevale,« opozarja Mrak.
• IZZIV RAZVOJA DRŽAVE: »Dinamika razvoja Slovenije v zadnjem desetletju peša, konkurenti nas pospešeno dohitevajo. Država nima jasne razvojne usmeritve. Ta je vsebinsko potrebna in finančno izvedljiva, saj jo omogočata večletni proračun EU in Načrt za okrevanje in odpornost,« pravi Mrak in dodaja, da je bila Slovenija na razpotju: ali razvojni preboj ali običajno poslovanje (business-as-usual). »Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je pripravila država, žal kaže, da gremo v smeri business-as-usual (vsakdanje poslovanje/poslovanje brez sprememb), « ugotavlja Mrak.