Izbrani nasveti
•13. December 2021
Rast cen surovin in energentov dviga stroške za industrijo, kar v energetsko intenzivnih dejavnostih vpliva tudi na delovna mesta. Po predvidevanjih bodo podjetja zmanjšala svojo proizvodnjo, kar bo imelo negativen vpliv na aktivnosti v slovenski industriji in tudi v podpornih storitvah. Ogroženih bi lahko bilo nekaj tisoč delovnih mest. Svetovna banka sicer ocenjuje, da se bodo cene v naslednjem letu pretežno znižale z visokih oktobrskih ravni. Napovedi kažejo, da bodo cene električne energije in plina ostale tako visoko še v prvem četrtletju 2022.
Kljub slabi napovedi pa so mnogi uspešni slovenski energetski menedžerji prepričani, da se bodo cene električne energije ustalile.
Boris Pipan, poznavalec energetskih razmer v Sloveniji ter lastnik in direktor podjetja Tro, d. o. o., iz Prevalj, je optimističen: »Glede nakupa električne energije sem optimist, saj ne verjamem v to, da bi lahko špekulativni nakupi v nedogled vzdrževali visoko borzno ceno električne energije.« Sogovornik izpostavlja, da se v omenjeni problematiki zastavlja vprašanje namena državnih investicij v največje energetske objekte (NEK, HE, TEŠ), ki naj bi tako zagotavljali stabilno in konkurenčno okolje oskrbe z električno energijo.
»Za gospodarstvo se je borzna cena električne energije v zadnjem letu povečala (2021/2022) za več kot 100 odstotkov! Proizvodni stroški slovenskih proizvajalcev električne energije so pri tem praktično enako nizki in nespremenjeni že več let (NEK, HE, TEŠ). Izziv za politiko naj bo, kako z ustrezno (de)regulacijo zagotoviti konkurenčno ceno električne energije za gospodarstvo. Očitno je, da je sedanje stanje na trgu električne energije v Sloveniji neustrezno in škodljivo. Če poenostavimo – podjetja smo v položaju kmeta, ki je gozd posekal in drva prodal, zdaj ga pa zebe, ker nima drv za lastno kurjavo,« je kritičen Pipan.
Pri Bloombergu opozarjajo na strm porast cen plina in elektrike, kar v Evropi napoveduje hladno in drago zimo. Dvigovanje cen elektrike v Evropi povzročajo predvsem:
Na Kitajskem so se prebivalci že začeli srečevati z izpadi električne energije, v Indiji pa se spopadajo s pomanjkanjem premoga. V vzhodni Aziji so se stroški zemeljskega plina od začetka septembra zvišali za 85 odstotkov, v ZDA cene zemeljskega plina in surove nafte niso bile tako visoke od leta 2014, tudi v Evropi pa je zemeljski plin osemkrat dražji kot lani.
Dr. Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja v družbi Gen-I, je na nedavnem posvetu o poslovnih izzivih v 2022 predstavil problematiko ekstremnega dviga cen energentov z vidika ponudnikov energentov, pri čemer se je osredotočil na cene plina in električne energije. Pojasnil je, da na strani povpraševanja v zadnjem obdobju ni zaznati bistvene razlike ter da je odjem plina v industriji in gospodinjstvih na podobnih ravneh kot pred krizo. Podobno je pri električni energiji, pri čemer je v naslednjem letu pričakovati nadaljnjo rast. Na strani ponudbe je opazen predvsem manjši pritok plina iz Rusije, kar je povzročilo dvig cen, temu pa je sledil učinek domin. Za skrb vzbujajoče je označil predvsem izredno majhne zaloge plina v plinohramih.
Med morebitno ekstremno zimo bi lahko prišlo do motenj v oskrbi, to pa bi močno povišalo ceno plina. Tudi cena električne energije se je močno zvišala, a manj kot cena zemeljskega plina. Povedal je, da je na končno ceno električne energije v 70 odstotkih vplivala cena zemeljskega plina, v 25 odstotkih cena premoga in v 5 odstotkih cena emisijskih kuponov. Umiritve pri cenah energentov ne pričakuje pred poletjem oziroma celo koncem leta 2022. Še zlasti bo za gospodarstvo zahtevno prvo četrtletje 2022, kasneje pa je pričakovati upad cen, vendar ne na predkrizno raven.