Priložnosti, ki jih koronska kriza ponuja slovenskim podjetnikom

Nekateri razlogi za inflacijo bodo s časom res prenehali, kot so učinek nizke osnove, sproščanje preteklega prisilnega varčevanja. So pa še tudi razlogi: vpliv presežne količine denarja v obtoku v vseh razvitih gospodarstvih, ki v pomembnem delu ne gre v gospodarstvo, ampak prehaja na premoženjske in druge špekulativne trge - kapitalske, nepremičninske, trge kriptovalut. Izpostaviti je treba tudi inflacijske vplive, ki izvirajo iz težav v globalnih dobavnih verigah, pravi mag. Sibil Svilan. 

»Med poglavitnimi tveganji moramo omeniti tudi problem obsežnega javnega dolga, ki sicer ni le slovenska posebnost. V primeru zviševanja obrestnih mer kot posledice inflacije bo njegovo refinanciranje pomenilo veliko breme za proračune držav. S tem pa za celotno gospodarstvo. Zaradi teh tveganj in negotovosti se v zadnjem četrtletju 2021 postopoma umirja svetovna gospodarska rast, povečuje pa se heterogenost okrevanja med posameznimi gospodarstvi,« razlaga Svilan.

Kaj lahko pričakujemo v naslednjem letu?

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pričakuje med 4 in 5 % gospodarsko rast slovenskega gospodarstva. Vendar to predvideva, da ni obsežnejše zaustavitve družbe zaradi širjenja pandemije, prav tako se pričakuje stabilizacijo razmer v dobavnih verigah ob umiritvi povpraševanja, pojasnjuje Svilan.

Kaj pa v Evropi? Še vedno je pričakovati ohranjanje relativno nizkih obrestnih mer, ki ne bodo bistveno vplivale na refinanciranje (javnega) dolga in bodo še naprej vedno spodbujevalno vplivale na gospodarstvo.

»Vendar se lahko gospodarska aktivnost slovenskega in svetovnega gospodarstva hitro zniža za odstotno točko ali celo več v primeru realizacije katerega od omenjenih tveganj. Namreč, račun za covid krizo še ni bil plačan, saj še vedno delujemo in poslujemo na podlagi visokih subvencij javnega sektorja in centralnih bank ter izrednih razmer. Zato je na zavarovalniškem trgu, kjer tudi deluje SID banka, v naslednjih dveh letih pričakovati povišanja škodnih primerov in stečajev družb.«

Kako bo z dobavnimi verigami?

Omejene kapacitete v elektronski industriji, težave v transportu in veliko povišanje cen ter otežen dostop do surovin in tudi izrazito hitro okrevanje svetovnega povpraševanja po kovidnem letu 2020 so povzročili motnje v dobavnih verigah. To je vplivalo na visoko rast cen surovin na svetovnih trgih. Te so tudi pod pritiskom povpraševanja investitorjev, ki iščejo dolgoročne donose. To je tudi posledica ekspanzivne monetarne in fiskalne politike.

»Zaradi teh motenj v dobavnih verigah se gospodarsko okrevanje ohlaja oziroma izgublja moč. Po podatkih Merkit se v zadnjem četrtletju 2021 nadaljuje podaljševanje dobavnih rokov, ki že vplivajo tudi na šibkejše povpraševanje podjetij po vmesnih proizvodih in tudi proizvodnih omejitvah,« pravi Svilan.

Med pandemijo se je uveljavil nov ekonomski pojav: selitev proizvodnih zmogljivosti bližje domačemu gospodarstvu. Gre za tako imenovani reshoring oziroma onshoring, pojasnuje Svilan. To je nova oblika poslovanja, ki je natastala zaradi zagotovitve odpornejših proizvodnih linij. Številna podjetja so se ob pomoči domačih vlad odločila za krajšanje svojih proizvodnih linj in s tem zmanjševanje pretirane gospodarske odvisnosti od tretjih držav.

Zaradi geopolitičnih napetosti med velikimi gospodarskimi silami se bo proces krajšanja proizvodnih verig po vsej verjetnosti nadaljeval. Enako pa tudi težave v proizvodnih verigah. To vodi k povečanju iniciative za regionalno sodelovanje, kar je za Slovenijo pomembno z vidika možne nove vpetosti v te proizvodne verige pa tudi privabljanja tujih neposrednih investicij, ugotavlja Svilan. 

Več o analizi trenutnih razmer v svetovnem in domačem gospodarstvu ter priložnostih za slovenska podjetja boste lahko prebrali v novi številki revije SBC Podjetnik, ki izide v začetku decembra.