Plače? Letijo v nebo.

Kakšen je trend povpraševanj po kadrih? Trenutno so na trgu dela najbolj iskani:
1. IT-strokovnjaki v vseh svojih razsežnostih,
2. digitalni strokovnjaki,
3. kadri s področja gradbeništva, industrije in trgovine,
4. kadri v reševalnem prevozu,
5. kadri v javnem segmentu bolnišnic,
6. direktorji, ki iščejo naslednike, ker jih niso našli v družini,
7. SAP-računovodje,
8. interni kadrovski specialisti za 'headhunting'.

Pri Atami pa izpostavljajo, da so strokovnjaki s področja strojništva, mehatronike in dela v proizvodnji trenutno najbolj vroča roba. »Gre za večinoma kvalificirano delovno silo, vendar delodajalci ne poudarjajo več toliko izobrazbe, temveč bolj izkušnje in željo po delu,« dodaja direktorica Atame. 

V podjetjih, kot so Lidl, Gorenje, Akrapovič, Paloma, Krka, Gen-I, Zavarovalnica Sava, Varis, Mahle, Goodyear, Steklarna Rogaška in Odelo, izstopa povpraševanje po skoraj vseh profilih, navaja direktorica Optius, Saša Boštjančič. Zelo podobno pa ugotavljajo tudi pri Trenkwalderju, kjer med drugim zaznavajo »povečano potrebo po prodajalcih, skladiščnih delavcih in dostavljavcih«, pojasnjuje direktorica operativnega poslovanja Alenka Kraljič. Opisani trend, pravi Kraljičeva, se bo nadaljeval tudi v prihodnjem letu.

Kako do delavcev?

»Ljudje delajo od povsod in na številnih delovnih mestih, kar hipotetično pomeni, da je naš trg kadrov veliko večji, hkrati pa so naši zaposleni postali še večja tarča tujih podjetij,« razlaga Petra Treven Bernat, odgovorna direktorica in partnerica podjetja Trescon. »Z oglasom za delo, takoj ko natančneje opredeliš, kaj želiš, zelo redko dobiš nekaj več kot 1 ali 2 smiselni prijavi,« še dodaja sogovornica. To pa ne nazadnje kaže na zahtevnost trga povpraševanja, hkrati s tem pa ožja izbira pomeni tudi višje številke v plačni politiki. 

Deficitarni kadri ostajajo deficitarni

»Največ povpraševanj v letošnjem letu beležimo po vrhnjih menedžerjih, vodstvenih kadrih s področja proizvodnje, razvoja in tehnologije, inženirjih (elektro, strojnih, kemijskih ...), strokovnjakih s področja financ in računovodstva, razvoja poslovanja, trženja, HR-strokovnjakih, pravnikih in odvetnikih, ki so v glavnem tudi novi 'deficitarni kadri',« dodaja Smrekarjeva (Competo).

Dejstvo je, da pred koronskim obdobjem deficitarni kadri še naprej ostajajo deficitarni in enako sliko lahko pričakujemo tudi v naslednjih dveh do treh letih.

Glede na to, da Slovenija že ima velik primanjkljaj delovne sile ter veliko deficitarnih kadrov, je pričakovati, da se bo trend dvigovanja plač nadaljeval tudi v naslednjem obdobju.

Kakšne so napovedi?

»V bližnji prihodnosti bodo najbolj zaposljivi naravoslovno-tehnični in IT-kadri, po drugi strani pa tudi drugi — posamezniki, ki posedujejo multidisciplinarna znanja in znajo odlično povezovati različna področja,« zaključuje misel partnerica in direktorica komuniciranja pri Competu.

Tudi pri Karieri in drugih agencijah ugotavljajo isto tendenco prihodnosti, pri čemer se zavedajo, da bo veliko povpraševanja tudi po delavcih za enostavnejša dela v proizvodnji (Nina Jakopin, vodja iskanja in selekcije, Kariera). Boštjančičeva (Optius) pa dodaja, da »bodo vse bolj v ospredju in iskani tudi poklici, ki bodo povezani s starajočo se populacijo (nege, zdravstva, medicine) in zelenimi delovnimi mesti«.

Kot še razkrivajo pri Competu, vse več delodajalcev pri iskanju novih sodelavcev ne postavlja v ospredje le znanja in izkušenj posameznika, temveč tudi njegove kompetence in potenciale — kaj nam lahko še da in v kaj se še lahko razvije. Šketova (Atama) pa pojasnjuje: »Zaposljivi bodo predvsem tisti, ki bodo želeli delati, se razvijati in napredovati. Veliko lažje je zaposliti nekoga brez izkušenj in ga priučiti kot pa nekoga izkušenega, ki mu je delo odveč.« 

Tako pri Competu kot pri Atami in Tresconu so enotnega mnenja, da bodo podjetja s pravim odnosom do obstoječih zaposlenih lažje našla nove sodelavce kot tista, ki v to področje ne bodo vlagala truda. »Rezultat vlaganja v razvoj kadrov in odnose z ljudmi se po naših izkušnjah pozna tudi v podjetjih skupine SBC,« dodaja odgovorna direktorica podjetja Trescon. V podjetjih so namreč veliko naredili za izboljšanje odnosov in pripomogli k jasnejši viziji za prihodnost.

V višave na plačnem parketu

Direktorji oziroma predstavniki kadrovskih agencij enoglasno napovedujejo dvig plač, ki je absolutno pričakovan, hkrati pa izpostavljajo, da bodo podjetja, ki bodo zaželenemu kadru namenila višjo plačo, imela več možnosti za zaposlovanje kakovostnega kadra.

»Plače so v primerjavi s predkoronskim obdobjem marsikje že višje. Glede na to, da Slovenija že ima velik primanjkljaj delovne sile ter veliko deficitarnih kadrov, je pričakovati, da se bo trend dvigovanja plač nadaljeval tudi v naslednjem obdobju,« pove Laura Smrekar (Competo). Z novim sistemom uravnavanja minimalne plače so se plače deloma že dvignile. Ta ukrep je marsikje povzročil dvig vseh plač, spet drugje izenačitev. »Plače se bodo seveda dvigovale. Podjetniki, ki bodo te dvige lahko prenesli, bodo s tem dobili še eno dodatno prednost pri privabljanju kandidatov,« zaokroži Šketova (Atama).

Pri Tresconu so enotni: »Plače? Letijo v nebo,« ugotavlja Petra Treven Bernat. »Izkušeni računovodja z znanjem SAP ima dobrih 2.000 neto, zaposlitev bi zamenjal le za kakih 200 do 300 evrov več, pa še potem bi delal precej na daljavo in ne po cele dneve. Izzivi so tudi pri inženirjih, saj se drastično zmanjšuje razlika v
plačah med obstoječimi in novimi mladimi, skoraj brez izkušenj. Izziv pri sistemizaciji so nova delovna mesta, ki imajo v startu visoke plače, od 1.800 neto navzgor, nanje pa prihajajo tako rekoč ljudje z letom ali dvema izkušenj. Kako te vzhajajoče zvezde brez zajamčenega uspeha povezati z 'rock zvezdniki', od katerih živimo in imajo relativno gledano manjše plače?«

Kljub razgibanemu plačnemu parketu pa Boštjančičeva (Optius) napoveduje potrebno umiritev plač: »V naslednjem letu ali dveh je vendarle pričakovati spremembe na trgu dela, specifične potrebe po kadrih se bodo zaradi zmanjšanja števila naročil umirile, kar bo privedlo k večji normalizaciji in stabilnejši rasti plač.«