ZA prodorno Slovenijo
Izbrani nasveti
•14. Avgust 2021
ZA prodorno Slovenijo
Uspešne podjetnice in podjetniki, članice in člani SBC, o top treh ukrepih za izboljšanje podjetniškega okolja v Sloveniji.
Mag. Katja Kraškovic, direktorica Gea college — fakultete za podjetništvo
1. Sistemsko sodelovanje med podjetji in izobraževalnimi institucijami ter javno objavljanje informacij o zaposljivosti diplomantov.
Utemeljitev: Sodelovanja med fakultetami in podjetji pripravijo mlade na delo s praktičnega vidika in zmanjšajo čas do aktivne zaposlitve. Trg dela s tem dobi potrebne kadre, ti pa so hitreje pripravljeni za delo ter potrebujejo manj uvajanja in dodatnega učenja v podjetju. Fakultete lahko vsak trenutek spremljajo, kateri so iskani poklici in poklici prihodnosti, s tem pa dobijo možnost priprave relevantnih programov. Z javno objavo zaposljivosti diplomantov po programih bi dosegli nekaj usmerjanja v poklice, po katerih je povpraševanje večje.
2. Spodbude in olajšave za raziskave, razvoj in formalno izobraževanje v podjetjih.
Utemeljitev: Napredek in razvoj družbe ter celotne Slovenije je mogoč le prek vseživljenjskega učenja, razvoja posameznikov, raziskovanja in razvoja v podjetjih. V zadnjih desetih letih se zdi, kot da stojimo na mestu in ne napredujemo. Na voljo so možnosti za različne subvencije in pomoči, a zdi se, da se to na razvoju Slovenije ne pozna. Pravilno zastavljeni ukrepi bi nas lahko pripeljali naprej.
3. Povečanje razmerja med plačanimi in socialnimi transferji.
Utemeljitev: Socialni transferji so se v zadnjih letih znatno povečali, plače v gospodarstvu pa temu niso sledile. Na trgu dela imamo zato anomalije. Marsikomu se ne »izplača« delati, takšni primeri pa so žal tudi med mladimi. Na socialnih transferjih niso samo tisti, ki to res potrebujejo, ampak tudi takšni, ki si preračunajo, kaj je ugodneje. V Sloveniji moramo spremeniti miselnost, da socialni transferji, bolniški staleži in razne brezplačne storitve niso naše pravice, ki jih moramo nujno izkoristiti, ampak bonusi za čase, ko jih res potrebujemo. Saj gre vendar vse to iz naših žepov, in ne od »nekoga drugega«, kot se to včasih komu zdi.
Utemeljitev: Sodelovanja med fakultetami in podjetji pripravijo mlade na delo s praktičnega vidika in zmanjšajo čas do aktivne zaposlitve. Trg dela s tem dobi potrebne kadre, ti pa so hitreje pripravljeni za delo ter potrebujejo manj uvajanja in dodatnega učenja v podjetju. Fakultete lahko vsak trenutek spremljajo, kateri so iskani poklici in poklici prihodnosti, s tem pa dobijo možnost priprave relevantnih programov. Z javno objavo zaposljivosti diplomantov po programih bi dosegli nekaj usmerjanja v poklice, po katerih je povpraševanje večje.
2. Spodbude in olajšave za raziskave, razvoj in formalno izobraževanje v podjetjih.
Utemeljitev: Napredek in razvoj družbe ter celotne Slovenije je mogoč le prek vseživljenjskega učenja, razvoja posameznikov, raziskovanja in razvoja v podjetjih. V zadnjih desetih letih se zdi, kot da stojimo na mestu in ne napredujemo. Na voljo so možnosti za različne subvencije in pomoči, a zdi se, da se to na razvoju Slovenije ne pozna. Pravilno zastavljeni ukrepi bi nas lahko pripeljali naprej.
3. Povečanje razmerja med plačanimi in socialnimi transferji.
Utemeljitev: Socialni transferji so se v zadnjih letih znatno povečali, plače v gospodarstvu pa temu niso sledile. Na trgu dela imamo zato anomalije. Marsikomu se ne »izplača« delati, takšni primeri pa so žal tudi med mladimi. Na socialnih transferjih niso samo tisti, ki to res potrebujejo, ampak tudi takšni, ki si preračunajo, kaj je ugodneje. V Sloveniji moramo spremeniti miselnost, da socialni transferji, bolniški staleži in razne brezplačne storitve niso naše pravice, ki jih moramo nujno izkoristiti, ampak bonusi za čase, ko jih res potrebujemo. Saj gre vendar vse to iz naših žepov, in ne od »nekoga drugega«, kot se to včasih komu zdi.
Iztok Podkrižnik, ustanovitelj in solastnik podjetja Podkrižnik, d. o. o.
1. Razvoj infrastrukture za podporo delovanju podjetij in zdravju ljudi.
Utemeljitev: Potrebujemo razvito infrastrukturo — komunikacijska orodja, storitve in IT-storitve, ki morajo služiti kot podpora in hrbtenica podjetjem za upravljanje poslovnih procesov ter vseh drugih deležnikov v procesu, ki pripomorejo k dvigu BDP na prebivalca in k produktivnosti. S tem bi pridobili hitrejši pretok informacij, odzivnost in s tem tudi večjo konkurenčnost vsakega podjetja.
Nepogrešljiva je prometna infrastruktura. Primer: razvite države prihranijo 0,5 evra na prevožen kilometer, ker imajo urejene kolesarske steze, s čimer so bistveno zmanjšale promet na cestah, namenjenih vozilom. S tem pripomorejo k več zdravja med ljudmi, saj ti za svoje poti uporabljajo kolesa; prihranek je tudi v zdravstveni blagajni. Pri nas je večinoma še vedno obratno in si sami ustvarjamo strošek 0,5 evra na prevožen kilometer.
2. Uvedba dualnega sistema na vseh ravneh izobraževanja.
Utemeljitev: Potrebujemo več izobraževanja, ki zagotavlja kakovostna uporabna znanja. To pripomore k povečani produktivnosti, okrepljeni dodani vrednosti, rasti gospodarstva in napredku, ki vodijo k blaginji za vse. Uvedba dualnega izobraževalnega sistema na vseh ravneh izobraževanja pomeni tesno povezavo med gospodarstvom in izobraževanjem. Koristi od tega praktično usmerjenega izobraževanja imajo vajenci in absolventi poklicnih višjih šol in univerz.
V pedagoških poklicih in v poklicnih višjih šolah bi bilo smiselno nameniti večji poudarek dualnemu sistemu, ki je kombinacija teorije in prakse. Učni načrti in težišča izobraževanja bi morali biti prilagojeni zahtevam gospodarstva, v obratih bi se morali vajenci strokovno izobraževati in opravljati praktični pouk. V skupnih projektih šole in gospodarstva bi se tako uresničevali rezultati raziskovanja in razvoja v praksi. Dualno izobraževanje je ključen dejavnik uspeha Avstrije, Švice in Nemčije.
3. Krepitev sistema podjetniških vrednot v družbi.
Utemeljitev: Nacionalna kultura ne spodbuja in ne poudarja dovolj podjetniških vrednot, kot so tveganje, ustvarjalnost, inovativnost ali individualna odgovornost. Takšen sistem podjetniških vrednot v družbi je nujno potreben za zdravje oziroma kondicijo nacionalnega podjetniškega okolja in sooblikuje podjetniško kulturo v državi.
Utemeljitev: Potrebujemo razvito infrastrukturo — komunikacijska orodja, storitve in IT-storitve, ki morajo služiti kot podpora in hrbtenica podjetjem za upravljanje poslovnih procesov ter vseh drugih deležnikov v procesu, ki pripomorejo k dvigu BDP na prebivalca in k produktivnosti. S tem bi pridobili hitrejši pretok informacij, odzivnost in s tem tudi večjo konkurenčnost vsakega podjetja.
Nepogrešljiva je prometna infrastruktura. Primer: razvite države prihranijo 0,5 evra na prevožen kilometer, ker imajo urejene kolesarske steze, s čimer so bistveno zmanjšale promet na cestah, namenjenih vozilom. S tem pripomorejo k več zdravja med ljudmi, saj ti za svoje poti uporabljajo kolesa; prihranek je tudi v zdravstveni blagajni. Pri nas je večinoma še vedno obratno in si sami ustvarjamo strošek 0,5 evra na prevožen kilometer.
2. Uvedba dualnega sistema na vseh ravneh izobraževanja.
Utemeljitev: Potrebujemo več izobraževanja, ki zagotavlja kakovostna uporabna znanja. To pripomore k povečani produktivnosti, okrepljeni dodani vrednosti, rasti gospodarstva in napredku, ki vodijo k blaginji za vse. Uvedba dualnega izobraževalnega sistema na vseh ravneh izobraževanja pomeni tesno povezavo med gospodarstvom in izobraževanjem. Koristi od tega praktično usmerjenega izobraževanja imajo vajenci in absolventi poklicnih višjih šol in univerz.
V pedagoških poklicih in v poklicnih višjih šolah bi bilo smiselno nameniti večji poudarek dualnemu sistemu, ki je kombinacija teorije in prakse. Učni načrti in težišča izobraževanja bi morali biti prilagojeni zahtevam gospodarstva, v obratih bi se morali vajenci strokovno izobraževati in opravljati praktični pouk. V skupnih projektih šole in gospodarstva bi se tako uresničevali rezultati raziskovanja in razvoja v praksi. Dualno izobraževanje je ključen dejavnik uspeha Avstrije, Švice in Nemčije.
3. Krepitev sistema podjetniških vrednot v družbi.
Utemeljitev: Nacionalna kultura ne spodbuja in ne poudarja dovolj podjetniških vrednot, kot so tveganje, ustvarjalnost, inovativnost ali individualna odgovornost. Takšen sistem podjetniških vrednot v družbi je nujno potreben za zdravje oziroma kondicijo nacionalnega podjetniškega okolja in sooblikuje podjetniško kulturo v državi.
Marko Lotrič, ustanovitelj in solastnik podjetja Lotrič meroslovje, d. o. o.
1. Podjetništvo v šole.
Utemeljitev: Začeti je treba pri mladih, zato je v redni program izobraževanja na vseh ravneh smiselno uvrstiti podjetniške vsebine, ki mladim približajo način podjetniškega razmišljanja.
2. Zmanjševanje priobalnega pasu v že obstoječih gospodarskih conah.
Utemeljitev: Za zagotavljanje nadaljnjega razvoja ozkih dolin s strmimi pobočji je v že obstoječih gospodarskih conah smiselno zmanjševanje priobalnega pasu na 2 do 5 metrov. Ukrep omogoča razširitev obstoječih poslovnih prostorov in proizvodnih linij. Ukrep naj velja za parcele, ki so že zazidljive, in pod pogojem, da podjetje omogoča dostop do vode.
3. Ustanovitev tehnološke agencije.
Utemeljitev: Smiselna je vzpostavitev tehnološke agencije (nekoč znana pod imenom TIA), s katero bi dodatno okrepili povezovanje med gospodarstvom in razvojno-raziskovalnimi institucijami ter spodbudili aplikativni prenos znanja in veščin. Prednostni nalogi agencije: trajni vavčerji za raziskave in razvoj ter mladi raziskovalci iz gospodarstva.
Utemeljitev: Začeti je treba pri mladih, zato je v redni program izobraževanja na vseh ravneh smiselno uvrstiti podjetniške vsebine, ki mladim približajo način podjetniškega razmišljanja.
2. Zmanjševanje priobalnega pasu v že obstoječih gospodarskih conah.
Utemeljitev: Za zagotavljanje nadaljnjega razvoja ozkih dolin s strmimi pobočji je v že obstoječih gospodarskih conah smiselno zmanjševanje priobalnega pasu na 2 do 5 metrov. Ukrep omogoča razširitev obstoječih poslovnih prostorov in proizvodnih linij. Ukrep naj velja za parcele, ki so že zazidljive, in pod pogojem, da podjetje omogoča dostop do vode.
3. Ustanovitev tehnološke agencije.
Utemeljitev: Smiselna je vzpostavitev tehnološke agencije (nekoč znana pod imenom TIA), s katero bi dodatno okrepili povezovanje med gospodarstvom in razvojno-raziskovalnimi institucijami ter spodbudili aplikativni prenos znanja in veščin. Prednostni nalogi agencije: trajni vavčerji za raziskave in razvoj ter mladi raziskovalci iz gospodarstva.
Bi želeli prebirati še več zanimivih uporabnih in zanimivih vsebin iz revije SBC Podjetnik? Za izvod nam pišite na info@sbc.si. Revijo lahko prebirate tudi v različici pdf na tej povezavi.