Kapitalizem in cepljenje

Divjanje cen surovin, nevarnost hitrega dviganja plač, nezmožnost zagotovitve izdelkov zaradi visokega povpraševanja, premalo ustreznih kadrov, logistični kaos, inflacija … Vse to je v zadnjih mesecih zadelo tudi slovenske podjetnike. Kratkoročno in srednjeročno bodo ta huda nihanja na trgih močno zaznamovala njihovo poslovanje.

A trendi po glavnem valu epidemije prinašajo tudi velike priložnosti: višja prodaja zaradi brezstične ekonomije in bolje organizirano poslovanje zaradi digitalizacije, več poslov zaradi samooskrbe, nove priložnosti na področju zdravega načina življenja, možnosti novih prodorov na tuje trge …

O vsem tem pišemo v tokratni reviji.

Živimo v času velikih sprememb, ki jih je najprej povzročila epidemija, zdaj pa našo prihodnjo usodo piše cepljenje. Od njiju bo najbolj odvisno, kakšna bo tudi prihodnost slovenskega podjetništva.

Cepljenje je v tem hipu ključno. Precepljenost pa še vedno ni zadostna. V zadnjih mesecih sem se veliko pogovarjal z ljudmi, ki se niso cepili. Zgodba ni enoplastna. Med njimi sem zaznal vsaj štiri skupine.

Zakaj se nekateri ne cepijo, ker ne verjamejo kapitalizmu?

Najbolj radikalni so teoretiki zarote. Teh skorajda ni mogoče prepričati. V drugi skupini so tisti, ki zaradi zdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov ne želijo tvegati. Njihov odziv je za razliko od prve skupine razumljiv. Potem pa sta tu še tretja in četrta skupina. V tretji so tisti, ki epidemiji preprosto še vedno ne pripisujejo velikega pomena. Živijo malce v svojem svetu, a niso teoretiki zarote. Ta skupina je manjša. Večja pa je četrta skupina: to so skeptiki, ki jih je strah. Zaradi različnih razlogov. Ali so imeli slabe izkušnje z zdravstvom, ali se bojijo zaradi lažnih informacij, ali še vedno ne verjamejo, da je cepivo varno, ali pa – preprosto ne verjamejo več kapitalizmu.

To zadnje dejstvo je bilo zame najbolj presenetljivo. Ne verjamejo farmacevtski industriji. Ne verjamejo zdravnikom, ker naj bi bili preveč odvisni od farmacije. Ne verjamejo promociji cepljenja, ker ne verjamejo mnogim drugim ponudnikom izdelkov in storitev. In pravijo, da ne verjamejo, ker je – denar sveta vladar.

Ta psihološki in sociološki pojav je med večjimi grožnjami, ne le uspešnemu cepljenju, temveč sodobnemu kapitalizmu in podjetništvu nasploh. Epidemija je bila samo učna ura, ki nam je to pokazala. Zaupanje je temeljna vrednota kapitalizma. Tako kot je kapital plaha ptica, je plaha ptica tudi zaupanje.

Del potrošnikov je to zaupanje v dobršni meri izgubil. Predvsem zato, ker na to vsi mi nismo bili pozorni. Preveč podjetij je to zaupanje izigralo.

Rešitev je preprosta, a težka: vsi moramo maksimalno poskrbeti, da bodo izdelki in storitve varni. Če bomo imeli to vedno v mislih in če bomo hkrati to znali ljudem primerno prikazati, potem bo ob naslednji preizkušnji človeštva in podjetništva zaupanje večje. Kapitalizem pa bo imel večji ugled.

Prav je, da je tudi denar sveta vladar. A ta ne sme porušiti zaupanja. Ker se bo sicer zgodba epidemije covida-19 z vsemi posledicami na trgu kmalu ponovila. In spet bodo po nas udarili veliki nihaji s trgov.