Polno ime PKP9 je Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT). Zakon bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

Celotno besedilo zakona je na tej povezavi.

 

>> POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE  ZA SKRAJŠANI POLNI DELOVNI ČAS

Delodajalec, ki delavcu zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo izplačanega nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom (v nadaljnjem besedilu: delno povračilo nadomestila plače).

Pravico do delnega povračila nadomestila plače po tem zakonu lahko uveljavlja delodajalec, ki:

je pravna ali fizična oseba, ki je bila v Poslovni register Slovenije vpisana pred 31.decembrom 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je bila najpozneje na dan 31. december 2020 vpisana v Register kmetijskih gospodarstev, in
po njegovi oceni najmanj 10 odstotkov zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela in
mu je s predpisom Vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti.
Delodajalec lahko ukrep uveljavlja po poteku treh mesecev od dneva nastopa dela delavca po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom na podlagi PKP9 ni možna delavcu v času teka odpovednega roka.

Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom od 1. julija 2021 do 30. septembra 2021.

Višina delnega povračila nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino polovice povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za leto 2020. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

V obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače mora delodajalec delavcem, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo.

Delodajalec ne sme:

v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in še mesec dni po tem obdobju začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona in delodajalec za te delavce ni uveljavil povračila nadomestila plače po tem zakonu ali ZIUOOPE (kršitev prepovedi odpuščanja) in
v obdobju iz prejšnjega odstavka odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
Kdaj mora delodajalec vrniti prejeta sredstva?

Delodajalec, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače na podlagi PKP9, mora v primeru, da je od 1. januarja 2021 dalje prišlo do izplačil dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema povračila nadomestila plače do dneva vračila.

>> POMOČ ZA FINANCIRANJE REGRESA ZA LETNI DOPUST

Upravičenec do pomoči za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021 je pravna ali fizična oseba, ki je bila vpisana v Poslovni register Slovenije do 31. maja 2021, in ki:

na dan uveljavitve tega zakona opravlja kot glavno dejavnost ali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) po Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Prilogi II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008 eno izmed naslednjih dejavnosti:
11.050 Proizvodnja piva (mali proizvajalec piva skladno s 77. členom Zakona o trošarinah)
49.392 Obratovanje žičnic
55. Gostinske nastanitvene dejavnosti (vključujoč vse poddejavnosti pod 55)
56. Dejavnost strežbe jedi in pijač (vključujoč vse poddejavnosti pod 56)
59.140 Kinematografska dejavnost
77.110 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup
77.340 Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
79.110 Dejavnost potovalnih agencij
79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj
79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
85.520 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje na področju kulture in umetnosti
86.220 Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost - v sklopu slovenskih naravnih zdravilišč
90.010 Umetniško uprizarjanje
90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
91.020 Dejavnost muzejev
91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot
92.001 Dejavnost igralnic
93.110 Obratovanje športnih objektov
93.120 Dejavnosti športnih klubov
93.130 Obratovanje fitnes objektov
93.190 Druge športne dejavnosti
93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov
93.292 Dejavnost smučarskih centrov
93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas

• dejavnosti zaradi posledic epidemije ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu,
• ima vsaj enega zaposlenega, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) in
• ni na dan 31. decembra 2019 podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 21.6.2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7.7.2020, str. 3).

Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2021 zaradi posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. Če ni posloval v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2021 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021. Če v letu 2019 in 2020 ni posloval, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2021 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2021 do 31. maja 2021. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč v skladu s 30. členom tega zakona.

Ne glede na prejšnji odstavek se pri izračunu upada prihodkov od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši.

Višina pomoči za financiranje regresa za letni dopust znaša 1.024 evrov na zaposlenega. Višina pomoči se določi v sorazmernem delu zneska iz prejšnjega stavka, če ima zaposleni skladno z ZDR-1 pravico do regresa v sorazmernem delu.

Kako do pomoči za financiranje regresa?

Pomoč za financiranje regresa se določi glede na število zaposlenih vključenih v zavarovanje na podlagi 14. člena ZPIZ-2 na dan uveljavitve PKP9. Pomoč za financiranje regresa mora upravičenec nameniti za izplačilo regresa za zaposlene, kot jim pripada skladno z ZDR-1. Če upravičenec ne izplača regresa zaposlenim v roku, določenem v 131. členu ZDR-1, mora vrniti prejeto pomoč.

Za izplačilo pomoči za financiranje regresa za letni dopust upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba iz prvega odstavka 27. člena PKP9 in da je njegov upad prihodkov od prodaje več kot 20 odstotkov skladno s tretjim odstavkom 27. člena PKP9.

Upravičenec predloži izjavo iz prejšnjega stavka od 1. do 30. septembra 2021. FURS izplača pomoč za financiranje regresa za letni dopust do 20. oktobra 2021.

Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za financiranje regresa za letni dopust in naknadno ugotovi, da je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS najpozneje do 31. decembra 2021, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo do plačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti.

Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za financiranje regresa za letni dopust in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021 oziroma do roka za predložitev končnega obračuna po prenehanju subjekta, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo do plačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po ZPOMZO-1.

>> POMOČ V OBLIKI DELNEGA POVRAČILA STROŠKOV ORGANIZACIJE SREČANJ IN DOGODKOV

Pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: delno povračilo), kar vsebuje kongresni turizem in organizacijo prireditev, koncertov in sejmov ter drugih podobnih dogodkov (v nadaljnjem besedilu: dogodek), vključuje povračila v višini 80 odstotkov upravičenih stroškov (so le tisti stroški, ki so upravičencu nastali neposredno v povezavi z organizacijo srečanj in dogodkov) zaradi odpovedi ali 60 odstotkov zaradi omejene izvedbe dogodkov. Skupni stroški dogodka morajo znašati najmanj 10.000 evrov.

Izvedba dogodka mora biti načrtovana v Republiki Sloveniji v obdobju od vključno 1. avgusta 2021 do vključno 31. decembra 2021.

Obdobje upravičenih stroškov za izvedbo dogodka je od 13. marca 2020 do prepovedi oziroma omejitve dogodka zaradi epidemije in predpisov, s katerimi je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali omejeno.

V osnovo za izračun višine delnega povračila iz prvega odstavka tega člena se ne všteva davek na dodano vrednost.

Delno povračilo lahko uveljavlja pravna ali fizična oseba, ki organizira dogodek ali dogodke (v nadaljnjem besedilu: organizator dogodkov) ali je prijavljen na sejmu kot razstavljavec (v nadaljnjem besedilu: razstavljavec) v Republiki Sloveniji ter izpolnjuje naslednje pogoje:

• je vpisan v Poslovni register Slovenije na dan oddaje vloge,
• organizator dogodkov mora biti registriran za eno izmed naslednjih dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08):

55.100: Dejavnost hotelov,
79.110: Dejavnost potovalnih agencij,
79.120: Dejavnost organizatorjev potovanj,
79.900: Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti,
82.300: Organiziranje razstav, sejmov, srečanj,
90.020: Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje,
93.120: Dejavnosti športnih klubov,
93.190: Druge športne dejavnosti..

• ni na dan 31. decembra 2019 podjetje v težavah skladno 18. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014, kar ne velja za mikro in mala podjetja, ki uveljavljajo pomoč iz prejšnjega odstavka,
• je kot organizator dogodka moral odpovedati ali omejeno izvesti dogodek iz prvega odstavka 33. člena PKP9 zaradi epidemije in predpisov, s katerimi je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali omejeno, ali je kot razstavljavec naknadno (po prijavi) s strani organizatorja prejel obvestilo o odpovedi sejma zaradi epidemioloških razmer,
• izjavlja, da njegovo delovanje ni v celoti ali delno financirano iz drugih proračunskih virov,
• mu ni bila pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši davčni prekršek ali prekršek, katerega narava je posebno huda, in ni bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, razen kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti,
• ni v postopkih zaradi insolventnosti ali postopkih prisilnega prenehanja, kot jih določa zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, kar je razvidno iz evidence AJPES,
• na dan oddaje vloge za izplačilo pomoči nima neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, pobira davčni organ, višjih od 50 evrov.

Kdo ni upravičen do povračila za izpadla srečanja in dogodke?

Upravičenec ni upravičen do delnega povračila za naslednje vrste dogodkov:

- športne prireditve, ki se izvajajo v okviru državnih in mednarodnih lig in prvenstev,
− prireditve in dogodki, ki jih organizirajo politične stranke,
− politični dogodki (kot so demonstracije, protesti, ipd.),
− šolski dogodki in dogodki, povezani s šolo,
− zasebni dogodki (poroke, obletnice, ipd.),
− prireditve, katerih datum izvedbe je določen tako, da je že v času nastanka stroškov organizacije srečanja ali dogodka ali oddaje vloge jasno, da izvedba dogodka ali udeležba na dogodku zaradi sprejetih omejitev ni mogoča.
Šteje se, da omejena izvedba dogodka pomeni, da:

se dogodka zaradi razlogov iz četrte alineje prvega odstavka tega člena udeleži za vsaj 50 odstotkov manj udeležencev glede na kapacitete prostora, kjer se dogodek organizira, ali glede na kalkulacije v izvedbenem načrtu dogodka,
​se dogodek izvede v avdio-video izvedbi, kar pomeni, da se mora izvedba dogodka zaradi ukrepov za zajezitev širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 preseliti v virtualno okolje.
Upravičenec mora za vsak dogodek posredovati ločeno vlogo na ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

>> BONI ZA IZBOLJŠANJE GOSPODARSKEGA POLOŽAJA NA PODROČJU POTROŠNJE V GOSTINSTVU, TURIZMU, ŠPORTU IN KULTURI

Upravičenec do bona je oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 30. junija 2021 (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), ki je polnoletna oseba oziroma oseba, ki bo v letu 2021 dopolnila 18 let in je upravičena do bona v višini 100 evrov. Ostale osebe, ki ne izpolnjujejo starostnega pogoja, izpolnjujejo pa pogoj glede stalnega prebivališča, so upravičene do bona v višini 50 evrov.

Ponudnik storitev, pri kateremu se bon unovči, je za potrebe tega člena poslovni subjekt, ki je na dan unovčitve bona:

• vpisan v Poslovni register Slovenije in
• opravlja kot glavno dejavnost po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) po Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Prilogi II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008 eno izmed naslednjih dejavnosti:

03.120 Sladkovodno ribištvo
47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami
49.392 Obratovanje žičnic
55. Gostinske nastanitvene dejavnosti (vključujoč vse poddejavnosti pod 55)
56. Dejavnost strežbe jedi in pijač (vključujoč vse poddejavnosti pod 56)
59.140 Kinematografska dejavnost
77.110 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup
77.340 Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
79.110 Dejavnost potovalnih agencij
79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj
79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti
90.010 Umetniško uprizarjanje
90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
91.020 Dejavnost muzejev
91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot
93.120 Dejavnosti športnih klubov
93.130 Obratovanje fitnes objektov
93.190 Druge športne dejavnosti
93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov
93.292 Dejavnost smučarskih centrov
93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas

Ne glede na prejšnji odstavek je ponudnik storitev tudi nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji, na dan unovčitve bona opravlja najmanj eno izmed navedenih dejavnosti po prejšnjem odstavku.

Bon se glasi na upravičenca in se unovči od začetka uporabe uredbe do 31. decembra 2021. Vlada lahko do 31. decembra 2021 s sklepom podaljša veljavnost bonov za obdobje do šest mesecev. Bon je evidentiran kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu FURS. Povračilo sredstev s strani FURS na podlagi unovčenih bonov se izvede najpozneje v 30 dneh po datumu unovčitve bona.

Upravičenec lahko svoj bon izkoristi tudi v več manjših zneskih in pri različnih ponudnikih storitev, a v skupni vrednosti do največ 100 evrov oziroma 50 evrov dobroimetja.

OPROSTITEV PLAČILA VODNEGA POVRAČILA IN PLAČILA ZA VODNO PRAVICO

Pojasnilo: Oprostitev plačila velja za imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe kopališč, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, in za dejavnost bazenskih kopališč. 

Imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe kopališč, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, se zaradi posledic epidemije oprosti plačila vodnega povračila in plačila za vodno pravico za obdobje od 1. januarja 2021 do 15. junija 2021.

Imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za dejavnost bazenskih kopališč se zaradi posledic epidemije oprosti plačila vodnega povračila za obdobje od 1. januarja 2021 do 15. junija 2021.

Direkcija Republike Slovenije za vode izda imetnikom vodne pravice obvestilo o spremembi mesečnih akontacij vodnega povračila. Pri izdaji odločb o odmeri vodnega povračila se oprostitev upošteva v sorazmernem deležu obračunanega zneska višine vodnega povračila. Direkcija Republike Slovenije za vode oprostitev plačila za vodno pravico upošteva v sorazmernem deležu pri polletni akontaciji. Razlika med z akontacijama vplačanima zneskoma in višino plačila za vodno pravico z upoštevanjem oprostitve v sorazmernem deležu se ugotovi ob izdaji poračuna plačila za vodno pravico.