Investicija, ki se povrne v 8 do 9 letih

Glavno izhodišče za povečanje samooskrbe v gospodarstvu je zavedanje razsežnosti in pomena podnebnih sprememb. To lahko dosežemo z različnimi dejavnostmi in produkti: zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov, dekarbonizacijo, spremembo proizvodnje električne energije in večjo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, kot so sonce, veter, voda in biomasa.

Prvi in najpomembnejši korak je odločitev podjetja, da bo izpeljalo zeleno energetsko preobrazbo ter zmanjšalo svoj ogljični odtis. V Sloveniji 25 odstotkov vseh izpustov poleg stavb in industrije proizvaja promet.

Več kombinacij za popolno samooskrbo

Podjetja lahko pri obratovalnih stroških prihranijo ter tako zmanjšajo porabo neobnovljivih virov in škodljivih emisij s sistemom toplotne črpalke, ki za svoje delovanje izrablja obnovljive vire energije, in sicer vodo, zrak ali zemljo. Delež električne energije, ki ga porablja zgolj za obratovanje naprave, je v povprečju komaj 30 %, preostalih 70 % toplotne energije porablja iz obnovljivih virov. O popolni samooskrbi govorimo pri kombinaciji toplotne črpalke s sončno elektrarno. Še eden od načinov samooskrbe je ponovna uporaba odpadne toplote v industrijskih obratih.

»Prihranki s toplotno črpalko so v primerjavi drugimi energenti precejšnji. Znašajo lahko celo do 70 odstotkov. Prihranki v podjetjih so eden ključnih dejavnikov,« pojasnjujejo v podjetju Kronoterm, znanem slovenskem proizvajalcu učinkovitih in naprednih toplotnih črpalk, ki jih je mogoče upravljati tudi na daljavo. Ne gre pa seveda pozabiti niti na okoljski vidik. Toplotne črpalke so okolju prijazno ogrevanje, saj ne proizvajajo nobenih trdnih delcev in skoraj nič toplogrednih emisij. »Pri naši toplotni črpalki ADAPT pa smo prvič uporabili tudi novo hladivo R452b, ki ne škoduje ozonu in ima kar 67 % nižji ogljični odtis od obstoječih hladiv,« dodajajo v podjetju Kronoterm.

Stroški ogrevanja poslovnih stavb, še posebej večjih in potratnejših, predstavljajo za podjetja v povprečju največji del vseh obratovalnih stroškov. Investicija v toplotno črpalko je sprva nekoliko višja, a se prihranki povrnejo že v zelo kratkem času, tudi v zgolj enem letu.

Zakaj toplotne črpalke

1. Prihranki s toplotno črpalko so v primerjavi z drugimi energenti precejšnji. Znašajo lahko celo do 70 %.
2. Investicija v toplotno črpalko je sprva nekoliko višja, a se prihranki povrnejo že v zelo kratkem času, tudi v zgolj enem letu.
3. Eko sklad namenja nepovratna finančnasredstva za zamenjavo starih kurilnih naprav tudi za podjetja.
Imajo največjo v Sloveniji

Primerov dobre prakse se je za podjetje Kronoterm v teh letih nabralo že ogromno, velja pa izpostaviti morda največjo toplotno črpalko v Sloveniji z močjo kar 2 MV, ki v primerjavi z zemeljskim plinom omogoča prihranke v višini kar 72 % ter do 50 % manj emisij CO2. V Avstriji njihove toplotne črpalke hladijo vinsko klet priznanega proizvajalca penin in izkoriščajo odpadno toploto, ki nastane pri proizvodnji penečega vina. Še eden večjih projektov je v teku na Slovaškem, v mestu Šal'a, kjer bodo Kronotermove toplotne črpalke zagotavljale toploto za obstoječ sistem daljinskega ogrevanja za celotno mesto s kar 25.000 prebivalci.

»Ključni dejavniki pri izbiri ponudnika oziroma proizvajalca toplotnih črpalk so vsekakor kakovost, izkušnje, možnost lastnega in hitrega servisa ter razpoložljivosti rezervnih delov, dodatnih stroškov in upravljanja. Če proizvajalec vseh teh lastnosti nima, pričakovanja uporabnikov morda ne bodo v celoti izpopolnjena, kar pa meče slabo luč na sistem toplotne črpalke nasploh,« pojasnjujejo pri Kronotermu, ki mu zaupa že več kot 70.000 zadovoljnih uporabnikov.

Ob tem dodajmo, da Eko sklad namenja nepovratna finančna sredstva za zamenjavo starih kurilnih naprav tudi za podjetja, kar omogoča precejšnje znižanje začetne investicije. Poleg tega je sistem toplotne črpalke brezskrben, saj ni treba vložiti dodatnega časa in energije, malo je tudi vzdrževanja. Priporočljiv je zgolj letni servisni pregled.

Kako do sončnih elektrarn

1. Gre za dolgoročno investicijo s pričakovano življenjsko dobo 30 let in več.
2. Izbrati je treba zanesljivega in verodostojnega izvajalca, ki bo zagotavljal nemoteno in konstantno asistenco, pravilno dimenzioniranje, kvalitetne komponente ter varnost izvedbe

Sončne elektrarne – največja rast

Izmed obnovljivih virov energije v zadnjem obdobju največjo rast beležijo sončne elektrarne. »Slednje se najlažje umeščajo v prostor, materiali za izgradnjo so se z ekonomijo obsega pocenili, hkrati pa je sončna energija najcenejši in vsakomur dostopen vir energije,« pojasnjujejo pri GEN-I. Sončna elektrarna je sicer primarni proizvodni vir, s povezljivostjo in vključevanjem še drugih tehnologij (baterijski elementi, elektromobilnost, energetski menedžment ...) pa lahko podjetje sklene svoj lastni trajnostni energetski krog.

GEN-I pri svojih odjemalcih delujejo kot agregator in pospeševalec uvedbe novih, zelenih tehnologij. »Podjetju predstavimo prednosti, ki si jih bo zagotovilo z investicijo; to so proizvodnja električne energije iz vsem dostopnega in brezmejnega sončnega vira, znižanje ogljičnega odtisa in prispevek k dosegi podnebnih ciljev, prihranek pri stroških za električno energijo, optimizacija stroška električne energije z lastnim virom, zagotovitev brezplačne električne energije, neodvisnost od volatilnosti trga električne energije za delež samooskrbe električne energije ter usmerjenost k trajnostnemu in okolju prijaznemu delovanju,« navajajo.

Plačuje se sama

V omrežje so pri GEN-I priklopili 2.100 sončnih elektrarn za individualno samooskrbo, narašča tudi število investicij v podjetjih. Do danes se je za njihovo sončno elektrarno odločilo že več kot 30 podjetij. »Investicija v sončno elektrarno bo podjetju omogočala delno energetsko oskrbo nepremičnine z električno energijo in garantirano nižjo ceno za zeleno energijo. K izboljšanju ekonomske upravičenosti investicije pa prispevajo še nepovratna kohezijska sredstva, padec cen komponent, potrebnih za izgradnjo sončne elektrarne, ter raven cen električne energije na trgu.

Sama investicija v sončno elektrarno se povrne v osmih do devetih letih, s pridobitvijo sredstev pa se skrajša za dve leti,« pojasnjujejo. Dejansko pa je za investitorja vračilna doba nična, saj z odločitvijo za investicijo podjetje od 20- do 30-odstotni delež računa za elektriko preusmeri v investicijo, ki se tako dejansko plačuje sama. Za ta delež se obenem poveča priključna moč znotraj objekta ter zmanjša odvisnost od volatilnosti cen na trgu.

Dobre prakse sončnih elektrarn

1. Sončna elektrarna na poslovni stavbi Telemacha, postavljena na 3000 m² strehe, z močjo 242,48kW, ki zagotavlja 20,51 % samooskrbe objekta. Predvideno znižanje CO2 med življenjsko dobo pa je primerljivo z absorpcijo približno 3.925 dreves.
2. Sončna elektrarna na Hotelu MONS, na 2.900 m² površine strehe, 140 kW moči, znižanje izpustov CO2 ocenjeno na približno 2.000 ton, zagotavljajo si 12% samooskrbnost.
3. Slovenski proizvajalec električnih stikal in vtičnic TEM Čatež, član SBC, je na strehi proizvodnega obrata s površino 3.000 m² postavil sončno elektrarno z nazivno močjo 285 kW. Nova pridobitev bo v enem letu proizvedla približno 285 MWh električne energije in tako pokrila petino potreb po električni energiji.