40 ukrepov, ki lahko Slovenijo popeljejo med najuspešnejše v Evropi

Javna uprava in digitalna družba

1. E-gradbeno dovoljenje

Digitalizacija celotnega postopka pridobivanja gradbenega dovoljena s pomočjo portala, ki bi omogočal oddajo, vodenje in spremljanje vloge. Portal bi vlagateljem in pristojnim organom vsak trenutek omogočal vpogled v status in fazo reševanja vloge. S tem bi bistveno izboljšali transparentnost postopkov, kar bi vodilo v hitrejše reševanje vlog.

2. Informativni izračun družinskih prejemkov

Uvedba informativnega izračuna otroških dodatkov in drugih prejemkov iz naslova družinske politike po zgledu informativnega izračuna dohodnine. Informativni izračun bi staršem prihranil izpolnjevanje številnih obrazcev s podatki, ki jih država že ima zbrane. Upravičenec bi imel možnost ugovora v primeru nepravilnega izračuna.

3. E-osebna izkaznica

Vzpostavi se enostavnejši način e-avtentikacije v obliki brezplačne mobilne aplikacije, na katero bo mogoče prenesti posameznikovo e-identiteto s pomočjo nove biometrične osebne izkaznice. Ta aplikacija bo omogočala varen in hiter način dostopanja do spletnih storitev javne uprave, bank, telekomunikacijskih operaterjev in drugih ponudnikov storitev.

4. Ukinitev prometnega dovoljenja

Fizično izdajanje in podaljševanje prometnih dovoljenj za lastnike motornih vozil se nadomesti z elektronskim povezovanjem registra motornih vozil z bazami plačil letnih dajatev za uporabo cest in sklenjenih zavarovanj motornih vozil. Izkazovanje lastništva bo mogoče s pomočjo e-potrdila, ki bo na voljo v portalu eUprava. Potrdilo bo mogoče natisniti za potrebe dokazovanja lastništva v tujini.

5. Davčni trajnik

Omogoči se možnost plačevanja davčnih in ostalih finančnih obveznosti do države (upravne takse, kazni, stroški izdelave osebnih dokumentov...) prek direktne obremenitve bančnega računa fizične in pravne osebe. Le-ta bi se za davčni trajnik odločala prostovoljno, pri čemer bi v ta namen vnesla podatke o svojem bančnem računu v portal eDavki oz. eUprava.

6. Virtualno okence

Vpeljava sistema virtualnega upravnega okenca, prek katerega lahko državljani urejajo upravne in druge storitve javne uprave prek varne avdio-video povezave. Sistem bi poleg avdio-video povezave omogočal tudi naročanje na termine, avtentifikacijo, izmenjavo dokumentov, digitalno podpisovanje in izvajanje plačil. 2

To storitev bi ponujali državni in občinski organi, vključno z upravnimi enotami in CSD-ji, pa tudi šole (npr. za govorilne ure).

7. eSlovenija - mobilna aplikacija in enoten portal

Vzpostavitev enotnega portala za vse storitve javne uprave po načelu 'one-stop-shop' in mobilne aplikacije, s katero bi lahko državljani še enostavneje dostopali do teh storitev. Nov portal bi služil kot enotna vstopna točka do storitev, ki so danes na voljo prek različnih in med seboj nepovezanih portalov (eUprava, Zemljiška knjiga, FURS...).

8. Enotna davčna odločba

Uvedba enotne davčne odločbe, v kateri bi bile zajete vse letne obveznosti posameznika z naslova različnih davkov (dohodnina, davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča...). Odločba bo vsebovala tudi skupni poračun vseh davčnih obveznosti. To bo zavezancu omogočilo enostavnejši pregled nad davčnimi obveznostmi in zmanjšalo možnost napak, znižali pa bi se tudi stroški FURS za pripravo in pošiljanje odločb.

9. Obvezen e-podpis v državni upravi

Uvede se obvezno elektronsko podpisovanje sklepov in drugih odločb organov državne uprave, ki morajo biti posredovane naslovnikom tudi v elektronski obliki. Obenem morajo organi državne uprave sprejemati in obravnavati elektronske vloge strank. S tem se bo okrepilo zaupanje v elektronsko podpisovanje, ki ga naša zakonodaja v večini primerov že omogoča.

10. Služba vlade za digitalno preobrazbo

Ustanovi se služba vlade za digitalno preobrazbo, ki jo vodi minister za digitalno preobrazbo oz. “Chief Digital Officer” Slovenije. Služba bo pristojna za koordinacijo vseh aktivnosti države na področju digitalne preobrazbe javne uprave, gospodarstva in družbe. Pripravljala bo strateške dokumente in vodila njihovo izvajanje, obenem pa bo glavni sogovornik civilne družbe in gospodarstva. Služba bo odgovorna tudi za privabljanje tujih tehnoloških naložb in učinkovito črpanje evropskih sredstev na področju digitalne preobrazbe.

Gospodarstvo in podjetniško okolje

11. Poenostavitev poročanja podjetij državi

Uvede se enkratno letno e-poročanje podjetij državnim organom prek enotne državne platforme in enotnega obrazca, ki bo vseboval podatke za vse ključne organe (FURS, Ajpes, Statistični urad, Banka Slovenije...). Zbrani podatki se bodo nato delili s pristojnimi organi glede na njihove potrebe in zakonske podlage. S tem bi podjetja izognila številnim oblikam poročanja in stalnemu podvajanju podatkov.

12. Enotna e-točka za subvencije

Znotraj enotnega državnega portala se vzpostavi e-točka za vse državne, lokalne in EU subvencije ter drugih pomoči, ki nudi pregledne informacije o vseh odprtih razpisih in omogoča enostavno oddajanje, vodenje in spremljanje vlog po načelu 'one-stop-shop'. Vlagatelj in pristojni organi imajo s tem v vsakem trenutku pregled nad statusom posamezne vloge, kar povečuje transparentnost in predvidljivost postopkov. E-točka omogoča tudi pregled nad tem, ali dodeljene subvencije posameznemu podjetju izpolnjujejo pravilo “de minimis”.

13. Poenostavitev dela na daljavo

Spodbuja se organizacijo in izvajanje dela na daljavo v zasebnem in javnem sektorju, kjer je to mogoče. S tem namenom se zmanjša administrativne ovire, vključno s poenostavitvijo postopkov zagotavljanja varnosti pri delu na daljavo. Določi se primerno nadomestilo za stroške delavca, povezane z delom na daljavo, in spodbude delodajalcem pri uvajanju hibridnih in drugih fleksibilnih oblik dela.

14. Spodbujanje solastništva zaposlenih v startup in drugih podjetjih

Spremeni se sistem obdavčitve opcij in delnic zaposlenih tako, da bo ta oblika nagrajevanja postala privlačna tako za zaposlene kot delodajalce. Trenutna ureditev je neustrezna, saj se nagrajevanje z delnicami obdavčuje kot plača, pri davčni obravnavi opcij pa se ne upošteva dejstva, da upravičenec pogosto nima nobenega zagotovila o realni vrednosti njegovega deleža in tega, da deleža ne more odsvojiti pred potekom določenega obdobja. Osnova za davčno obravnavo bonitet, kot so opcije, mora postati razlika med pošteno vrednostjo in nakupno ceno na dan sklenitve opcije, obračuna pa se naj šele, ko upravičenec opcijo izvrši in pridobi delež v podjetju.

15. Videoidentifikacija za bančne in kripto račune

Omogoči se možnost videoidentifikacije za odpiranje računov pri bankah in podjetjih, ki se ukvarjajo z dejavnostjo virtualnih valut, kot so kripto borze. To bo po zgledu številnih evropskih držav bistveno poenostavilo sklepanje novih poslovnih razmerij, še posebej s strankami v tujini, kar bo domačim podjetjem omogočilo, da se bodo lahko enakovredno kosala s tujimi konkurenti. 4

16. Spodbujanje investicij v startup-e

Uvede se sistemske spodbude za institucionalne vlagatelje, kot so zavarovalnice in pokojninski skladi, da povečajo delež sredstev v svojih portfeljih za naložbe v startup-e in alternativne investicijske sklade. To se doseže s povišanjem maksimalnega deleža, ki ga lahko ti vlagatelji namenijo v tovrstne naložbe po zgledu drugih evropskih držav in ZDA.

17. E-notarske storitve

Izvede se celovita digitalizacija notarskih storitev z uvedbo možnosti, da se čim večji del teh storitev opravi na daljavo, kar je še posebej pomembno za tuje vlagatelje in Slovence živeče v tujini. Ključno je, da se odpravi obveznost fizične prisotnosti v primeru statusnih sprememb pri gospodarskih družbah, kot so sprememba družbene pogodbe, vstopi in izstopi družbenikov in menjave deležev.

18. Privabljanje slovenskih in tujih strokovnjakov

Po nizozemskem zgledu se uvede dohodninska olajšava v višini 30 odstotkov bruto plače za domače in tuje strokovnjake, ki se vrnejo oz. priselijo v Slovenijo zaradi zaposlitve na področju inženirskih in drugih deficitarnih poklicev z visoko dodano vrednostjo. Takšna olajšava bi trajala prvih pet let bivanja in zaposlitve v Sloveniji. Obenem se takim strokovnjakom in njihovim družinam omogoči lažjo pridobitev delovnih in ostalih dovoljenj. 5

Nove tehnologije

19. Enotna platforma za javne oblike prevozov

Vzpostavitev enotne platforme z mobilno aplikacijo, ki bo povezovala različne oblike javnih in drugih prevozov, kot so mestni in primestni avtobusi, vlaki in mestna kolesa. Aplikacija bo omogočala učinkovito kombiniranje, enostavno naročanje in brezgotovinsko plačevanje prevozov po načelu MaaS (Mobility as a Service). Platforma se vzpostavi s pomočjo javno-zasebnega partnerstva z inovativnimi slovenskimi podjetji in organizacijami.

20. Samodejno podnaslavljanje za gluhe in naglušne

S pomočjo tehnologije samodejne razpoznave slovenskega govora se uvede obvezno samodejno podnaslavljanje TV programov, ki gledalcu omogoča, da vključi podnaslavljanje za slovenski jezik. V naslednji fazi se podpre razvoj mobilne aplikacije, ki omogoča prepoznavo slovenskega govora v realnem času, kar bo gluhim in naglušnim olajšalo vključevanje v različne življenjske in delovne procese.

21. Mednarodni inštitut za uporabno umetno inteligenco

Vzpostavi se elitni raziskovalni in razvojni inštitut na področju umetne inteligence po zgledu avstrijskega Inštituta za znanost in tehnologijo (IST). Nov inštitut bi lahko zrasel iz Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem UNESCO, pri čemer bi k strateškemu partnerstvu oz. solastništvu pritegnili vodilno svetovno tehnološko podjetje. Cilj je razvoj in prenos vrhunskih inovacij v slovensko in širše evropsko gospodarstvo.

22. Rezervna sestava slovenske vojske za IKT strokovnjake

Vzpostavi se poseben del rezervne sestave slovenske vojske za strokovnjake na področju kibernetske varnosti. Ti strokovnjaki bodo deležni posebnih izobraževanj, obenem pa bodo sodelovali na rednih domačih in mednarodnih vajah na področju kibernetske varnosti. V primeru kibernetskih napadov bodo vključeni v obrambo države in njene kritične infrastrukture.

23. Mednarodni poligon za kibernetsko varnost

Nadgradi se mednarodni poligon za kibernetsko varnost (cyber range), kjer bo mogoče v nadzorovanem okolju testirati zmogljivosti kibernetskih obrambnih sistemov in izobraževati strokovnjake na tem področju. Poligon bodo lahko uporabljale organizacije iz javnega in zasebnega sektorja, pri čemer je cilj, da postane vodilni regionalni center za prenos znanja in tehnologij na tem področju. 6

Izobraževanje

24. Digitalni bon za vseživljenjsko učenje

Uvede se digitalni bon, ki je namenjen spodbujanju vseživljenjskega učenja na področju digitalnih veščin. V prvi fazi bodo do digitalnih bonov upravičeni upokojenci. Digitalni bon bodo upravičenci lahko unovčili pri ponudnikih izobraževanj oz. tečajev, ki bodo izbrani s pomočjo javnega razpisa. Pri izvajanju le-teh bo poseben poudarek namenjen uporabi spletnih storitev javne uprave.

25. Spodbujanje mednarodnih IKT študijskih programov

Uvede se finančne in druge vzpodbude za fakultete, ki uvajajo študijske smeri in programe na IKT področju v angleškem jeziku. V ta namen se poenostavi vizumske in ostale administrativne ovire za tuje študente, predavatelje in raziskovalce, ki so vključeni v te smeri in programe. Obenem se prilagodi habilitacijske pogoje tako, da bodo mednarodno primerljivi, še posebej na področju IKT znanosti. Uvede se tudi štipendije za slovenske znanstvenike v tujini, da se za določeno obdobje vrnejo na slovenske univerze.

26. Uvedba obveznega predmeta računalništva in informatike

V osnovne in srednje šoli se uvede obvezni predmet računalništva in informatike (RIN). Prvi korak je čimprejšnja priprava kurikularnega okvira temeljnih znanj računalništva in informatike v izobraževanju, nato se na tej osnovi pripravijo potrebne spremembe učnih načrtov. Obenem se posodobijo obstoječi učni programi, ki pri nas še niso prilagojeni za izobraževanje otrok in mladostnikov v digitalni dobi.

27. Povečanje vpisa in kadra na IKT in sorodnih interdisciplinarnih študijih

Poveča se število vpisnih mest na višješolskih in visokošolskih študijskih programih računalništva in informatike ter na interdisciplinarnih študijskih programih, ki vključujejo IKT vsebine. Prav tako se nameni dodatna sredstva za vpeljavo novih interdisciplinarnih študijskih programov v kombinaciji z IKT smermi. S tem namenom se tudi poveča število visokošolskega kadra in raziskovalcev na IKT fakultetah.

28. Digitalizacija učnega procesa v šolah

V osnovnih in srednjih šolah se izboljša opremljenost učilnic z digitalno infrastrukturo, okrepi zmožnosti učiteljskega osebja pri uporabi digitalne tehnologije, omogoči nakup orodja za preverjanje znanja na daljavo, zagotovi e-učbenike in e-delovne zvezke ter ostale tehnične pogoje za izvedbo učnega procesa v digitalni obliki. Prav tako se spodbuja in opolnomoči učitelje za pripravo e-gradiv in izmenjavo najboljših učnih praks. 7

Zdravstvo

29. E-oskrba starostnikov

Zagotovi se sistemsko financiranje za storitve e-oskrbe na domu za 5.000 najbolj ogroženih starostnikov, invalidov in težjih kroničnih bolnikov s pomočjo že razvitih in preizkušenih orodij na tem področju. S tem se vsem vključenim uporabnikom omogoči celovita institucionalna zdravstvena oskrba ob stalnem spremljanju njihovega fizičnega in duševnega stanja. V naslednji fazi se možnost e-oskrbe razširi na druge starostnike, ki bi jim takšna pomoč koristila.

30. Telemedicina za kronične in onkološke bolnike

Zagotovi se sistemsko financiranje za telemedicinsko obravnavo onkoloških in kroničnih bolnikov (kronično srčno popuščanje, sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, kronična obstruktivna pljučna bolezen, depresija). Hkrati s tem se vzpostavlja pogoje za postopno širjenje zdravstvenega programa telemedicinskih storitev na druge ključne ciljne skupine.

31. Mobilna aplikacija eZdravje

Vzpostavi se mobilna aplikacija, s pomočjo katere bo imel posameznik enostaven dostop do lastnih zdravstvenih podatkov, zdravstvenih potrdil, napotnic in receptov. Aplikacija bi omogočala naročanje na zdravstvene preglede, komunikacijo z zdravstvenim osebjem in možnost sporočanja podatkov o zdravstvenem stanju, ki se zbirajo s pomočjo namenskih naprav.

32. E - javno naročanje v zdravstvu

Uvede se obvezna uporaba digitalnega sistema skupnega javnega naročanja in vodenja potreb v zdravstvu, ki omogoča enotno in transparentno naročanje medicinskih pripomočkov in zdravil z obvezno uporabo e-Dražbe. Javno naročanje se izvaja na podlagi kataloga enotne klasifikacije medicinskih pripomočkov in kriterijih mednarodnih referenčnih cen ter na način, da sistem avtomatsko zagotavlja predhodni izračun informativne ocene, pred izbiro ponudnika in omogoča primerjavo vseh naročil in dražb ter online objavo rezultatov.

33. Odprava papirnega poslovanja med izvajalci zdravstvenih storitev

Uvede se digitalizacija zdravstvenih podatkov pacientov na način, da se odpravi izmenjava papirne zdravstvene dokumentacije med vsemi izvajalci zdravstvenih storitev. To se doseže s pomočjo obvezne uporabe sistema eZdravje, ki omogoča skupno rabo in izmenjavo podatkov ter dokumentov v elektronski obliki. S tem ukrepom se izpolni prvi pogoj za uvedbo e-kartona pacienta.

34. Digitalizacija cenikov in obračunov zdravstvenih storitev

Digitalizira se cenike in obračune zdravstvenih storitev ter njihovo upravljanje na način, da se vzpostavi enoten obračunski modul na ZZZS v oblaku, ki ga uporabljajo vsi izvajalci zdravstvenih storitev. S tem se omogoči avtomatsko zbiranje podatkov, zmanjša zahtevne ročne vnose podatkov za obračune in zdravnikom omogoči več časa za delo s pacienti.

35. Enoten sistem šifrantov za zdravstvene sisteme

Vzpostavi se enotne nacionalne šifrante za zdravstvene delavce, material in diagnoze v vseh zdravstvenih sistemih. S tem se omogoči povezovanje različnih sistemov in elektronsko izmenjavo podatkov ter dokumentov, kar vodi v hitrejšo in celovitejšo obravnavo pacientov. S poenotenjem podatkovnih modelov in virov se izboljša tudi možnost priprave analiz in poročanja na nacionalni ravni. 9

Digitalna diplomacija

36. Strateška partnerstva z digitalnimi šampijoni

Okrepi se strateško partnerstvo z Izraelsko agencijo za inovacije z vzpostavitvijo študijskih izmenjav, gospodarskega dialoga in prenosa dobrih praks na področju digitalizacije javne uprave, zdravstva in podjetniškega okolja. Obenem se s podpisom sporazumov o sodelovanju vzpostavi strateška partnerstva z drugimi digitalno naprednimi državami (Finska, Estonija), mesti (London) in univerzami (Stanford, Oxford) ter najinovativnejšimi svetovnimi podjetji.

37. Razvojno-gospodarsko predstavništvo v Silicijevi dolini

Po zgledu Danske se vzpostavi slovensko predstavništvo v San Franciscu, ki bo promoviralo Slovenijo kot atraktivno investicijsko destinacijo in odpiralo vrata slovenskim podjetjem v Silicijevi dolini in drugih ameriških tehnoloških središčih. Skrbelo bo tudi za povezovanje slovenskih in ameriških izobraževalnih ter raziskovalnih institucij in prenos znanja na področju digitalizacije javne uprave, zdravstva in izobraževanja.

38. Pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v domovino

V partnerstvu z Ameriško-slovensko izobraževalno fundacijo (ASEF) in Društvom v tujini izobraženih Slovencev (VTIS) se vzpostavi pisarna, ki bo nudila informacijsko, administrativno in karierno podporo slovenskim strokovnjakom, ki se želijo vrniti v Slovenijo. Pisarna bo vodila tudi enotno bazo slovenskih strokovnjakov v tujini. Poleg tega se zagotovi sistemska sredstva za različne oblike poslovnih, izobraževalnih, raziskovalnih in drugih aktivnosti, namenjenih povezovanju Slovencev v tujini z domovino.

39. Digitalni nomadi

Po zgledu Estonije, Hrvaške in Portugalske se uredi status digitalnih nomadov tako, da se poenostavi administrativne ovire za njihovo bivanje in delo v Sloveniji. Digitalni nomadi morajo izpolnjevati določene pogoje glede minimalnega mesečnega dohodka (npr. 3.000 evrov) in dolžine bivanja. S prihodom digitalnih nomadov, med katerimi bi bilo veliko Slovencev zaposlenih v tujini, bi povečali pretok znanja in izkušenj, povečali prihodke v državni proračun in okrepili prepoznavnost Slovenije.

40. Aktivno sooblikovanje evropskih digitalnih politik

Med pogajanji o novi evropski zakonodaji na področju digitalnih storitev in trgov si bomo prizadevali za odprt in svoboden internet. Obenem bomo zagovarjali politike, ki krepijo evropsko kibernetsko varnost, izboljšujejo podjetniško okolje in ohranjajo svobodno izbiro potrošnikov. Pri tem se bomo povezovali z ostalimi državami, ki si prizadevajo za konkurenčnejšo in varnejšo Evropo.