Zakaj si kaznovan, če si med krizo dobro delal?

Marko Lukić je solastnik in direktor družinskega podjetja Lumar IG, ki je vodilni slovenski proizvajalec skoraj ničenergijskih in plusenergijskih montažnih objektov. Podjetje z inovativnimi rešitvami ni znano samo doma, ampak je pojem kakovosti tudi na tujem, v Avstriji, Italiji, Švici in Nemčiji. Tako kot prejšnje generacije v družini je tudi Marko Lukić z ekipo podjetja naravnan v iskanje inovativnih, do okolja prijaznih rešitev.

Kot vrhunski podjetnik je Lukić član SBC — Kluba slovenskih podjetnikov, sodeluje pa tudi v vladnem strateškem svetu za debirokratizacijo, ki vladi predlaga ukrepe za podjetjem in širšemu gospodarstvu bolj naklonjeno poslovno okolje. Z njim smo se pogovarjali o trenutnih razmerah v gradbeništvu, poslovanju Lumarja, ukrepih za spodbudnejše poslovno okolje in hišah prihodnosti, ki prihajajo z razmahom tehnološkega napredka.

Trenutno stanje v gradbeništvu je nenavadno: po eni strani naročila dežujejo, po drugi vlada negotovost zaradi splošnih razmer. Kako se podjetniki iz panoge spoprijemate s takšnimi razmerami? Ali obstaja dobra taktika, kako se zaščititi pred prevelikim tveganjem?
Drži, situacija na trgu je zelo optimistična. Povpraševanje in sklepanje pogodb je bistveno višje kot v prvih štirih mesecih lanskega leta. V času epidemije smo se ljudje nekoliko ustavili ter razmislili o pomembnih in manj pomembnih stvareh v življenju. Tako dom ponovno postaja osrednja točka naših življenj, ki mora omogočati sobivanje vseh članov družine dlje časa. Prav zaradi zavedanja ljudi o pomembnosti doma, kakovosti bivanja, tudi dela od doma in na drugi strani nizkih obrestnih mer se veliko ljudi odloča, da bodo svoja sredstva že danes investirali v kakovostno domovanje.

Ob optimizmu in pozitivnih trendih, ki jih zaznavamo na trgu, pa se moramo po drugi strani na upravnih enotah soočati s počasnim izdajanjem gradbenih dovoljenj. Dodatne težave nam povzroča prekinitev subvencioniranja s strani Eko sklada za gradnjo skoraj ničenergijskih hiš. Sicer pričakujemo nov razpis, vendar predviden petmesečni izpad pomeni, da se določeni kupci gradnje ne bodo lotili, dokler novega razpisa ne bo. Omenjeno v veliki meri zmanjšuje naš optimizem glede rasti v letu 2021, saj nismo prepričani, ali bomo sploh kaj zrasli. Kot rečeno, se posli sklepajo, žal pa nam pri tem ne sledi birokracija.

Kako je z dobavitelji? Imate še vedno enak dostop do njih?
Če se lani s tem še nismo spopadali, pa se je v letošnjem letu kot posledica koronavirusa ta problem močneje izrazil. Prihaja namreč do trganja dobaviteljskih verig, kar smo sicer pričakovali že v lanskem letu. Srečujemo se tudi z izredno velikim pritiskom na vhodnih cenah materialov, predvsem lesa, kjer pričakujemo, da bo junijska cena za celih 100 % višja kot konec lanskega leta. Po eni strani nas veseli, da les kot prvovrsten gradbeni material dobiva vse večji pomen. Zagotovo pa bo treba, če bomo želeli živeti kakovostno, zdravo in trajnostno, odšteti nekoliko več denarja. V Lumarju se z organizacijo in optimizacijo procesov trudimo vse dvige cen absorbirati, žal pa vsega ne moremo v celoti.

"Enakovredno obravnavamo vseh pet kapitalov, ki vplivajo na delovanje podjetja: naravni, človeški, družbeni, proizvodni in finančni kapital."

Dosegate nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega. Katere so glavne sestavine v tem poslovnem receptu?
V sklopu razpisa javne agencije Spirit smo leta 2018 pripravili trajnostno poslovno strategijo podjetja, ki opredeljuje naše srednjeročno in dolgoročno delovanje ter smer trajnostnega razvoja. V okviru strategije smo dodano vrednost na zaposlenega opredelili kot ključen strateški cilj, saj se zavedamo njenega pomena za dolgoročno rast in razvoj podjetja. S trajnostno poslovno strategijo smo poslovanje podjetja uskladili tudi z globalnimi trendi in izzivi. Izhajali smo iz globalnih ciljev Združenih narodov na področju trajnostnega razvoja, ki iz linearnega gospodarskega modela prehajajo v krožni sistem.

Zavedamo se, da je oblikovanje trajnostnega poslovanja izjemno dinamičen proces, vendar le tako lahko dosegamo ravnovesje med svojimi okoljskimi, socialnimi in gospodarskimi dejavnostmi. Prepričani smo, da je to najboljši način za dosego trajnostne prihodnosti na dolgi rok. V sodobnem poslovnem svetu je usmerjenost izključno na dobiček ali gledanje na izdatke izključno kot na strošek napačno, saj na ta način dobička ne povečujemo, ampak zmanjšujemo. Danes tako naše delovanje enakovredno vključuje vse vidike trajnostnega delovanja oziroma enakovredno obravnavo vseh petih kapitalov, ki vplivajo na delovanje podjetja: naravnega, človeškega, družbenega, proizvodnega in finančnega.

Če povzamete sestavine vašega recepta...

Mešanica sestavin je kar široka, vendar v našem primeru prinaša rezultate. Ključne sestavine našega poslovnega recepta so: razvoj, inoviranje, ustvarjanje trendov, urejeni poslovni procesi, zavzetost, transparentnost, visoka produktivnost in dobra blagovna znamka.

Kako ste zadovoljni s predlaganimi ukrepi svetovalne skupine za debirokratizacijo, katere član za okoljski del ste, in njihovim uresničevanjem?

Podanih je bilo veliko dobrih predlogov, ki niso bili sprejeti. Kot ključno težavo za naše delovanje in nadaljnjo rast še naprej vidimo hitrost sprejemanja gradbenih dovoljenj. Čeprav smo hitrost z novim gradbenim zakonom v letu 2018 želeli skrajšati, v praksi ni zaznati izboljšav. Postopke izdaje gradbenih dovoljenj je zato nujno poenostaviti, saj je proces še zmeraj predolg, zahteva pripravo obširne dokumentacije, pridobiti je treba številne podpise, urediti številne preverbe... To pa zahteva dodatne resurse in čas za pripravo vlog. Samo tako se bomo res lahko približali želenim in smiselnim krajšim rokom, v katerih bo oddana popolna vloga za izdajo gradbenega dovoljenja.

"Nujno je poenostaviti postopke izdaje gradbenih dovoljenj."

V tem trenutku smo v določenem smislu priča paradoksalnemu položaju, ko morajo tisti, ki so izkoristili možnost državne pomoči zaradi resničnega zastoja ali velikega zmanjšanja poslovanja spomladi lani, zdaj pomoč vračati, ker so bili pozneje z dodatnimi napori poslovno uspešnejši, kot so sprva mislili, da bodo. Ali ne bi morala država tukaj ravnati drugače?
Odlično je, da država pomaga podjetjem, ko pomoč potrebujejo. Kriterije ali merila pa je treba nastaviti tudi tako, da kasneje zaradi njih ne prihaja do situacij, kot smo jim bili priča oziroma jim bomo verjetno tudi v prihodnje. Seveda to ni prava pot oziroma sporočilo za tiste, ki smo kljub težkim okoliščinam delali na polno in izkazali dobre rezultate, na koncu pa smo bili za to kaznovani.

Smiselno bi bilo razmisliti o tem, da bi podjetja, ki niso odpuščala in na ta način dodatno bremenila državne blagajne ter so še naprej vlagala v razvoj, iskala svoje priložnosti na trgu in tudi v težkih časih poslovala uspešno, nagradili. To bi storili tako, kot je bilo že predlagano: da bi sredstva, ki bi jih morala vrniti državi, namenili za zeleno transformacijo in digitalizacijo. To bi bilo pravo sporočilo države in spodbuda za vsa podjetja, ki smo se na krizo dobro odzvala.