Katere birokratske ovire za podjetja namerava vlada odpraviti?

Vlada je pred kratkim potrdila Zakon o debirokratizaciji (ZDeb). Naštevamo nekatere poglavitne poenostavitve in odpravo adminstrativnih ovir, ki jih bo uvedel zakon, če bo potrjen v državnem zboru.  

Zakon o debirokratizaciji, ki ga je v preteklih mesecih pripravila vlada, ima za cilj izboljšati stanje na področju administrativnih ovir in konkurenčnega poslovnega okolja. »Namen zakona je poenostaviti življenje državljanom in poslovanje podjetjem ter s tem prispevati k znižanju stroškov in odpravljanju administrativnih ovir,« pojasnjuje mag.  Ivan Simič, predsednik vladnega strateškega sveta za debirokratizacijo, lastnik in direktor podjetja Simič in partnerji, d.o.o. (član SBC).

V nadaljevanju navajamo nekaj konkretnih primerov poenostavitev, ki jih prinaša predlog zakona.

Mobilna številka in e-naslov

V Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1) in Zakon o centralnem registru prebivalstva (ZCRP) se dodajajo podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu, ki bodo omogočali hitrejši in učinkovitejši kontakt uradnih oseb s posamezniki. V predlogu novega 27.a členu Zakona o prijavi prebivališča je določeno, da poslovno sposoben posameznik LAHKO pristojnemu organu sporoči svoj elektronski naslov za vročanje in kontaktno številko mobilnega telefona.

Če poslovno sposoben posameznik nima svojega elektronskega naslova ali svoje številke mobilnega telefona, LAHKO navede elektronski naslov mobilnega telefona osebe, ki jo s tem pooblasti za prejemanje in pošiljanje teh obvestil ter njeno soglasje. Potrebno je sporočati spremembe, ki se nanašajo na veljavnost elektronskega naslova in kontaktne številke mobilnega telefona. Vročanje  na elektronski naslov za vročanje se izvaja pod pogoji in na način, ki ga določa zakon o splošnem upravnem postopku.

Povezave evidenc

Register stalnega prebivalstva se z uporabo EMŠO povezuje z evidenco potnih listin in evidenco osebnih izkaznic. Iz registra stalnega prebivalstva se v evidenco potnih listin in evidenco osebnih izkaznic posredujejo podatki o prebivališčih v Republiki Sloveniji, naslovih v tujini ter naslovih za vročanje in njihovem trajanju, elektronskem naslovu za vročanje in kontaktni številki mobilnega telefona posameznikov oziroma pooblaščencu za e-vročilnice.

Možne rešitve oziroma ugodnosti

Vsem tistim, ki se bodo odločili, da se jim vročanje opravlja na elektronski naslov, bo potrebno omogočiti vse ugodnosti, ki jih takšno poslovanje omogoča, kot so:

• obveščanje o izteku veljavnosti osebne izkaznice, vozniškega dovoljenja, potnega lista, prometnega dovoljenja in podobnih dokumentov in to dvakrat — 15 in 5 dni pred iztekom,
• možnost podaljšanja veljavnosti teh dokumentov preko elektronske pošte (izpolni se obrazec, pošlje se fotografija, pogovor se lahko opravi preko ZOOMa), dokumenti pa se pošljejo po redni pošti.

Pri podaljšanju prometnega dovoljenja bi lahko razmislili o ukinitvi sedanje knjižice oziroma izkaznice ter uvedbi prometnega dovoljenje v obliki kartice. Podaljšanje bi se izvajalo elektronsko (na elektronski naslov ali z uporabo digitalnega certifikata). Na kartici ni potrebno vpisati veljavnosti prometnega dovoljenja, saj je ta evidentirana v sistemu. Imetnik prejme le potrdilo, da je veljavnost podaljšana.

Zakon o splošnem upravnem postopku

Na ministrstvu odločbe v upravnem postopku lahko izdaja tudi državni sekretar.

Če predstojnik organa, državni sekretar na ministrstvu oziroma župan ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje postopka, lahko postopek do izdaje odločbe vodi samo uradna oseba, ki te pogoje izpolnjuje.

Ukinja se uporaba žiga v državni upravi.

Ukinja se pisanje datuma z besedo ob prevzemu pošiljke.

Dokumenti se vročajo v fizični ali elektronski obliki. Organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost, ob prevzemu pošiljke.

Uradna oseba odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu z ZUP-om in to tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika.

V 84. členu ZUP-a se črta drugi stavek: "Vroča se ob delovnikih od 6.0 do 20. ure. Vročanje po elektronski poti se lahko opravi ves čas."
86. Člen ZUP-a: Dokument se fizični osebi vroči v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi elektronski naslov za vročanje ali varni elektronski predal.

V fizični obliki se vroči, če vročitve ni možno opraviti v elektronski obliki, če naslovnik želi vročitev v fizični obliki ali če organ oceni, da je zaradi vsebine dokumenta potrebno opraviti vročitev v fizični obliki.

Vročanje v elektronski obliki

Vročitev v elektronski obliki se opravi na registriran elektronski naslov, na naslov varne elektronskega predala  ali drugega elektronskega predala in to prek informacijskega sistema za sprejem vlog, vročanje in obveščanje.

Če se vročanje opravlja elektronsko, informacijski sistem pošlje na mobilni telefon sporočilo, da je v informacijskem sistemu dokument, ki ga mora naslovnik prevzeti v 15-ih dneh. Sestavni del sporočila na mobilni telefon je tudi enolična identifikacijska številka za prevzem.

Vročitev je opravljena, ko naslovnik s kvalificiranim potrdilom podpiše vročilnico oziroma ko potrdi prevzem z enolično identifikacijsko številko.

Če dokumenta ne prevzame v 15-tih dneh od prejema sporočila, se šteje, da je vročitev opravljena s potekom tega roka (fikcija vročitve). Po poteku roka se dokument pošlje v varni elektronski predal oziroma na elektronski naslov, naslovnik pa se obvesti s sporočilom na mobilno številko.

Zakon o javnih uslužbencih

O pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca se odloči s pisnim sklepom, ki mora biti obrazložen in vročen javnemu uslužbencu (24. člen ZJU).

Zgoraj navedeni sklep (na primer o dolžini dopusta), razen sklepa o premestitvi in sklepa o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se LAHKO pošlje tudi po elektronski poti v elektronski predal, katerega zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Vročitev velja za opravljeno 15. dan od dneva odpreme. Če javni uslužbenec ni v službi, velja vročitev za opravljeno 15. dan od dneva vrnitve na delo.

Odgovornost javnega uslužbenca

Javni uslužbenec je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo protipravno povzroči delodajalcu pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti (135. člen ZJU).

Zakon o javnem naročanju

V 100. členu ZJN-3 se črta tretji odstavek, na podlagi katerega je bilo potrebno izvesti projektni natečaj s strani naročnikov, ki so organi RS, samoupravnih lokalnih skupnosti ali druge osebe javnega prava, kadar se izvaja javno naročilo storitev projektiranja objektov v javni rabi. To se je izkazalo za preveč togo, saj preveč posega v avtonomijo naročnika.

Fakultativna odločitev za izvedbo projektnega natečaja je tudi v skladu z Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26.02.2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES.

Zakon o pravdnem postopku

V Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) se ukinja overjanje natisnjenih izvodov odločb, že podpisanih z elektronskim podpisom.

Zakon o sodnih izvedencih

Ukinja se letne izjave izvedencev, sodnih tolmačev in sodnih cenilcev ministrstvu za pravosodje o ažurnosti njihovih podatkov. Po novem je treba v treh dneh sporočati le spremembe naslednjih podatkov:

• -poštnega naslova na katerem je dosegljiv,
• -naslova stalnega ali začasnega prebivališča,
• -kontaktne telefonske številke ali elektronskega naslova in
• -podatkov o zaposlitvi ali drugem zaposlitvenem statusu.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije

V petem odstavku 35. člena se črta obveznost pridobitve izjave o tem, da fizična oseba oziroma poslovni subjekt ni povezan s funkcionarjem in po njegovem vedenju ni povezan z družinskim članom funkcionarja. Predlagano je olajšanje sklepanja pogodb, in sicer tako, da izjavo ponudnika pridobi le v postopku podeljevanja koncesije, sklepanja javno-zasebnega partnerstva in javnega naročila, ne pa v postopku sklepanja vsake pogodbe.

Danes se te izjave pridobivajo tudi pred sklenitvijo številnih poslov nizkih vrednosti nekaj evrov. Uporaba te določbe predstavlja veliko birokratsko obremenitev.

Zakon o davčnem postopku

V 12. členu se na koncu tretjega odstavka doda novi stavek: “Za nepremičnine, ki so v solastnini oziroma skupni lastnini članov agrarne skupnosti, je v primeru, ko predsednik agrarne skupnosti to sporoči Fursu, davčni zavezanec agrarna skupnost.“

To je poenostavitev, s katero se v primeru obdavčitve premoženja agrarne skupnosti za davčnega zavezanca šteje sama agrarna skupnost, ki ima svojo davčno številko in svoj bančni račun. Danes so davčni zavezanci posamezni člani agrarne skupnosti.

Zakon o davčnem potrjevanju računov

Plačilo s kartico se šteje za negotovinsko plačilo. Zavezanec (prodajalec), ki je v primeru negotovinskega plačila izdal račun, ga kupcu natisne le na njegovo zahtevo. Ni nobene druge spremembe. Še zmeraj se vsi računi registrirajo na Fursu, saj gre za poenostavitev, ki ne sme imeti vpliva na poslovanje prodajalcev.

Zakon o prispevkih za socialno varnost

Socialna kapica na 6.000,00 EUR. Prenehanje obračunavanja socialnih prispevkov nad tem zneskom.

Primerjava s Srbijo: če je vodstvena mesečna bruto plača 30.000 eur. V Sloveniji je neto plača 12.900, v Srbiji pa 26.200 eur.

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno

S spremembo se kot prekršek in delo na črno ne bo več štelo, da podjetje nima vpisane šifre dejavnosti v temeljnih aktih (akt o ustanovitvi ali družbena pogodba), v primeru samozaposlene pa, če dejavnosti nima vpisane v register. Pri nadzorih ugotovljeno, da nekateri niso imeli vpisane prave dejavnosti zaradi tega, ker niso vedeli katero šifro dejavnosti izbrati. To včasih ni vedel niti registrski organ. V nekaterih državah se dejavnost sploh ne vpisuje v temeljne akte ali registre, ker je dovoljeno opravljati vse dejavnosti, razen tistih, ki so prepovedane, kar je boljši pristop.

Zakon o ohranjanju narave

Predlaga se poenostavitev, da se lahko z aktom o ustanovitvi za izvajanje neposrednega nadzora na zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila lokalna skupnost, pooblasti tudi redarstvo, ki deluje v okviru občinske ali skupne občinske uprave. Sedaj neposredni nadzor na zavarovanih območjih zagotavljajo le upravljalci zavarovanih območij.

Prav tako pa se dodaja, da lahko ustanovitelj sam neposredno upravlja zavarovano območje tudi v organizacijski enoti, poleg sedanjega režijskega obrata ali ustanovitve javnega zavoda.

Zakon o agrarnih skupnostih

V zakonu je določeno, da agrarna skupnost ni pravna oseba, ima pa sposobnost biti stranka v sodnih, upravnih in drugih postopkih, razen v davčnih postopkih. Črta se določba, da ne more biti stranka v davčnih postopkih.

Zakon o kmetijskih zemljiščih

Lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora ponudbo predložiti upravni enoti na območju, kjer to kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži. Šteje se, da je lastnik s predložitvijo ponudbe upravni enoti upravno enoto pooblastil za prejem pisne izjave o sprejemu ponudbe.

Rok za sprejem ponudbe je 30 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote. V predlogu zakona se ta rok skrajša na 15 dni.

Zakon o visokem šolstvu

Nadgraditev digitalizacije v visokem šolstvu. Vzpostavitev pravne podlage za obdelovanje osebnih podatkov v visokošolskih evidencah.

Zakon o športu

Ukinitev dvojnega preverjanja izpolnjevanja pogojev polnoletnosti in najmanj srednje poklicne izobrazbe pri vpisu v razvid strokovnih delavcev v športu.

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

Uskladitev posvetovalne pristojnosti strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev z dometom njihove strokovne avtonomije na posameznih kulturnih področjih.

Zakon o zdravstveni dejavnosti

Ukinitev podvajanja preverjanja nekaznovanosti za zdravstvene delavce, zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih.

Enoznačna določitev konca veljavnosti predpisa

Prenehanje z obstoječo nomotehnično prakso, po kateri se stari zakon razveljavi in hkrati podaljša njegovo uporaba, novi zakon pa uveljavi, vendar hkrati zamakne njegovo uporaba.

Pravna država ne dopušča, da nas še naprej zavezujejo predpisi, ki jih je zakonodajalec izločil iz pravnega reda in nadomestil z novi predpisi.

Pravna država ne dopušča, da oblast in posameznike zavezujejo različni predpisi, primer:

• ministra k sprejemu podzakonskega predpisa zavezuje že uveljavljeni zakon, ki se še ne uporablja,
• posameznike zavezuje razveljavljeni zakon, ki se še naprej uporablja.