Cilj: manj službenih poti, več na kolo

V prometu vedno večji pomen pridobivajo osebna in dostavna električna vozila. Cene električnih vozil so višje od vozil z motorjem na notranje izgorevanje, zaradi česar je višji tudi strošek zavarovanja, medtem ko je strošek energije in vzdrževanja nižji. Poleg tega so električni avtomobili oproščeni plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu.

Cene polnjenja električnih vozil

»Cene polnjenja električnega osebnega vozila na domu ali v podjetju naj bi znašale okrog 1,5 evra na 100 kilometrov. Cene na javnih polnilnicah se med seboj razlikujejo in so trenutno najvišje na avtocestnem omrežju. Pomemben podatek pri izbiri električnega avtomobila je zagotovo njegov doseg z enim polnjenjem vozila, priporočljiv pa je pri vsaj 100 prevoženih kilometrih na dan. Tako je pomembno, da podjetje najprej določi, za kateri namen ga bo uporabljalo in ali je prava izbira za dnevno uporabo. Polnjenje električnega vozila traja

veliko dlje kot polnjenje rezervoarja na bencinski črpalki, čas polnjenja pa je odvisen od tipa oziroma zmogljivosti polnilnice v povezavi z električnim priključkom. To lahko traja od pol ure do več kot 12 ur, zato zasebni lastniki električnih vozil ta najraje polnijo doma. Število polnilnih mest za električna vozila vsako leto raste; v Sloveniji naj bi jih bilo že več kot 700,« pojasnjuje mag. Adrijana Kresnik Kočev, predavateljica na Višji prometni šoli Maribor.

Del te mreže polnilnih mest je bil vzpostavljen tudi s finančnimi spodbudami države, vendar vsa niso primerna za polnjenje električnih tovornih vozil, saj prostorske možnosti tega ne dopuščajo. Tako mora podjetje pred nakupom vozila razmisliti tudi o tem, kdaj, kje in na kakšen način bo zagotavljalo polnjenje električnih vozil. Polnjenje iz standardne 220-voltne vtičnice za poslovne uporabnike verjetno ne bo ustrezna rešitev, zato je treba k strošku električnega vozila prišteti še strošek za nakup polnilnice in morebitnih dodatnih posegov, kot so gradbena dela in elektroinštalacije.

»Na slovenskem trgu je več ponudnikov polnilnih postaj za električna vozila, ki ponujajo več različnih tipov polnilnih postaj. Nekateri ponudniki električnih vozil omogočajo tudi nakup polnilnih postaj za električna vozila. Za celovitejše zelene rešitve obstajajo še številne druge možnosti, kot je lastna proizvodnja električne energije ob pomoči sončne energije. Lahko pa se podjetja odločijo tudi za sistem souporabe električnih vozil oziroma 'car sharing', kot ga ponuja podjetje Avant2Go (Avantcar je član SBC, op. n.),« nadaljuje Adrijana Kresnik Kočev.

Toda električna vozila za zdaj ne rešujejo povsem okoljskih težav. »Osnovna ideja e-mobilnosti je zniževanje koncentracij toplogrednih plinov, dušikovih oksidov in lahkohlapnih ogljikovodikov ter trdnih delcev, ki izhajajo iz delovanja dizelskih motorjev iz mobilnih točkovnih virov.

Našteti nimajo le toplogrednega vpliva, temveč tudi bistveno poslabšujejo kakovost zraka s tvorbo pritalnega ozona in z rakotvornimi substancami v izpušnih plinih, kar povzroča številne bolezni in povečuje število smrti. Po nekaterih ocenah naj bi v EU zaradi onesnaženega zraka umrlo desetkrat več ljudi kot v prometnih nesrečah,« opozarja sogovornica.

Največji onesnaževalci tovornjaki in avtobusi

Promet ni edini onesnaževalec okolja, vendar ga Evropska agencija za okolje (EEA) izpostavlja kot glavnega povzročitelja podnebnih sprememb. Osebna in tovorna vozila ter avtobusi proizvedejo več kot 70 % vseh emisij toplogrednih plinov v prometu. Prav tako je 90 % evropskega prebivalstva izpostavljenega koncentracijam onesnaževal, večjim od mejnih vrednosti kakovosti zraka, ki se uvrščajo med zdravju škodljive. Če k temu dodamo še, da je v prometu porabljena tretjina vse končne energije v EU in da večina te energije izvira iz nafte, potem bodo na tem področju v prihodnosti vsekakor potrebne številne spremembe, med njimi tudi širša oziroma množična uporaba e-mobilnosti.

V praksi rezultatov še ni

»Na področju mobilnosti bodo potrebne sistemske rešitve in pomembno vlogo bodo zagotovo imele trajnostne, torej za okolje in zdravje ljudi bolj prijazne oblike mobilnosti. Slovenija je na podlagi smernic EEA že ustrezno predvidela sistemske rešitve in prilagodila zakonske podlage ter sprejela ustrezne akcijske načrte, vendar v praksi vidnih rezultatov še ni,« pravi Adrijana Kresnik Kočev.

NASVET

1. Priprava mobilnostnega načrta za podjetja
2. Vzpostavitev pokritih parkirnih mest za kolesa
3. Omogočanje polnjenja električnih vozil

Za mobilnost slovenskega prebivalstva je značilna visoka odvisnost od osebnega vozila, saj je avtomobil po podatkih SURS-a glavno prevozno sredstvo na 68 % poti. Druga najpogosteje uporabljena oblika mobilnosti je hoja, ki po podatkih SURS-a zavzema 21,3 % poti. Kolo je bilo uporabljeno na 4,5 % poti, javni potniški promet v sistemu cestnega in železniškega prometa pa na 4,3 % poti.

Prav tako je v Sloveniji registriranih že skoraj 1,2 milijona osebnih avtomobilov, kar pomeni dva avtomobila na 3 prebivalce, stare 18 let in več. Število registriranih električnih vozil se iz leta v leto povečuje in predstavlja 0,3 % vseh v letu 2020 registriranih osebnih avtomobilov. V prihodnosti bo tako zagotovo velik izziv, kako spremeniti načine potovanja v prid okolju prijaznejših oblik mobilnosti.

Spodbujanje zelenih oblik mobilnosti na delu

Skrb za zdravje in okolje se začne z majhnimi koraki in vsak prispevek je pomemben. »Eden izmed korakov, ki ga lahko stori do okolja prijazno podjetje, je priprava mobilnostnega načrta za podjetja. Tak načrt lahko vključuje upravljanje parkiranja, analizo načina potovanja zaposlenih na delo, analizo službenih potovanj ter analizo o možnostih dela oziroma izvedbi sestankov na daljavo in o okoljski ozaveščenosti zaposlenih.

Cilj takšnega načrta je predvsem zmanjšati število voženj z avtomobilom in s tem stroškov podjetja, z njim pa je mogoče doseči tudi manjšo bolniško odsotnost in večje zadovoljstvo zaposlenega, če ta na delo prihaja peš ali s kolesom, ter večjo ozaveščenost o trajnostnih načinih potovanja zaposlenih. Večje zavedanje ljudi je ključno za večjo uporabo trajnostnih, torej bolj zelenih oblik mobilnosti. Zavedamo se, da so na državni in občinski ravni potrebne izboljšave v kolesarski infrastrukturi in javnem potniškem prometu.«

Prvi korak, ki ga podjetje lahko stori, je to, da vzpostavi pokrita parkirna mesta za kolesa in omogoči polnjenje električnih vozil. Nekatera podjetja po svetu so sprejela tudi druge ukrepe, kot so:

• finančno nagrajevanje zaposlenih, ki kolesarijo na delo,
• tekmovanja v dolžini prevoženih kilometrov s kolesom,
• nagrajevanje zaposlenih z brezplačno vikend uporabo službenih električnih vozil.

Predvsem z brezplačno vikend uporabo električnih vozil bi lahko podjetje znatno pripomoglo k promociji uporabo električnih vozil, saj bi zaposleni pridobili novo izkušnjo, ki bi lahko vplivala na njihovo odločitev za električno vozilo tudi v zasebnem življenju. Izraz električno vozilo pa ne vključuje samo avtomobilov; večja podjetja namreč lahko za mobilnost, tako v podjetju kot za druge službene aktivnosti, uporabljajo tudi električna kolesa in skiroje. Poleg tega je vse aktivnosti v okviru mobilnostnega načrta mogoče uporabiti tudi za promocijo varnega dela in zdravja na delovnem mestu skladno s Zakonom o varnosti in zdravja pri delu ter tako promovirati zdrav način dela in življenja,« svetuje predavateljica.

Kolesarska logistika vedno bolj uveljavljena

Električna mobilnost ima vedno večji pomen v urbanih okoljih. Urbana središča si predvsem v zadnjem desetletju prizadevajo, da bi z vse bolj trajnostno naravnanimi celostnimi prometnimi strategijami zmanjšala prometne obremenitve motornih vozil v mestnih središčih in spodbujala okolju prijaznejšo mobilnost tudi tako, da je za potrebe dostave v mestna središča, tako imenovane cone za pešce, dovoljen vstop le z električnimi dostavnimi vozili.

»Uporaba električnih avtomobilov namreč ne bo rešila problema prometnih obremenitev v mestnih središčih, zato se kot dobra rešitev v evropskih mestih uveljavlja uporaba električnih koles za dostavo. Kolesa in kolesarska logistika so se uveljavili v javnem diskurzu o oblikovanju mestne logistike, vendar pa je specifično znanje o raznolikosti, funkciji in posebnosti logistike koles s poudarkom na zadnjem ali prvem kilometru v logističnih verigah še vedno omejeno.

V evropskem prostoru poznamo številne dobre prakse uporabe električnih dostavnih koles. Med podjetji, ki so to že uveljavila, je treba izpostaviti podjetje DPD, ki je v različnih evropskih mestih že vzpostavilo sistem dostave pošiljk. Kot trajnostno podjetje si želi povečati število mest, v katerih dostavljajo s tovornimi električnimi kolesi, zato v sodelovanju z Višjo prometno šolo Maribor izvaja pilotski projekt dostave pošiljk v Mestni občini Maribor. Kot šola si želimo še več takšnih projektov s področja logistike, varstva okolja in informatike, o katerih tudi predavamo,« sklene sogovornica.