18 točk SBC za hitrejše okrevanje

Čeprav še ni znano, ali in kdaj, če sploh, bo zaživel protikoroski zakonski paket PKP9, so v SBC — Klubu slovenskih podjetnikov že pred nekaj tedni na odločevalce naslovili dopis s ključnimi predlogi za izhod iz krize in hitrejši razvoj Slovenije.

Poleg turistične panoge še pomoč organizatorjem prireditev?

Informaciji, da naj bi namesto PKP9 sprejeli samo interventni zakon za turizem, je z ministrstva za gospodarstvo sledila novica, da bi lahko dobili »skupni zakon za vse panoge ali interventni zakon za turizem ali pa morda celo oboje«. »Za zdaj konkretnih odzivov s pristojnih ministrstev ni,« je pojasnil Matjaž Petan, direktor za pravne zadeve pri SBC — Klubu slovenskih podjetnikov.

Sicer pa je mogoče neuradno izvedeti, da naj bi bili v novem interventnem zakonu poleg turistične in gostinske panoge pomoči deležni tudi organizatorji prireditev. Ti naj bi dobili povrnjenih do 80 odstotkov organizacijskih stroškov prireditev v drugi polovici tega leta, ki jih zaradi zdravstvenih razmer ne bo mogoče izvesti ali pa bo zaradi vladnih ukrepov omejeno število udeležencev.

Predlogi na podlagi ankete

Pri SBC — Klubu slovenskih podjetnikov so pripravili predloge, ki so bili izdelani na podlagi ankete, v kateri so se člani opredelili do razmer in pričakovanja dogajanja na trgih. »Predstavljajo temelj za vključitev v protikoronski zakonski paket PKP9, ki ga pripravlja vlada,« so pojasnili.

Predlogi:

1. Poenostavitev likvidnostne sheme

Razlog: Kljub temu, da je Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covida-19 začel veljati že 1. 5. 2020, izdajanje posojil s poroštvom države v praksi ni dovolj zaživelo. Tudi zaradi kompleksnosti potrebne dokumentacije ni veliko zanimanja zanj, zlasti pri malih in srednjih podjetjih. Likvidnostna podpora bo nujna za najbolj prizadeta podjetja.

2. Skrajšanje roka plačil države: plačilo v sedmih dneh

Razlog: Zaradi dolgotrajne covidne krize se likvidnostne razmere v nekaterih panogah, nišah in podjetjih zaostrujejo. Dostop teh podjetij do finančnih virov se poslabšuje, likvidnostna shema pa ni konkurenčna. V takšnih primerih poleg izboljšanja likvidnostne sheme lahko bistveno pripomore tudi država, če skrajša roke svojih plačil in tako omili likvidnostne težave. SBC — Klub slovenskih podjetnikov se je zato z akcijo Plačaj v 7 dneh pridružil pobudi Entreprenuers Europe v želji, da bi se plačilni roki javnih ustanov skrajšali, kolikor je le mogoče. Tudi zaposleni v podjetjih morajo namreč dobiti plače na dan plačila.

3. Priznanje celotnega stroška za zaposlenega v primeru karantene

Razlog: Organizacija poslovanja zaradi epidemije je že tako izrazito otežkočena, obenem pa povzroča tovrstne dodatne stroške. Z zmanjšanjem števila okuženih zaradi cepljenja in množičnejšega testiranja bo to bistveno pomagalo prizadetim podjetjem, ne bo pa več tako velik strošek za državo, kot bi bil v času vrhunca epidemije.

4. Podaljšanje roka za prijavo vloge za povračilo nadomestila plače zaradi odrejene karantene in ugoditev vsem že oddanim vlogam, ki so bile zavrnjene zaradi prepozne oddaje (iz razloga, ki ni na strani delodajalca), na vsaj 30 dni

Razlog: Vlogo za povračilo nadomestila plače zaradi odrejene karantene je treba oddati elektronsko, najkasneje v osmih dneh od prvega dne odsotnosti zaposlenega. Problem nastane, ker delodajalci oziroma zaposleni odločb o karanteni ne prejmejo v osmih dneh, temveč kasneje. Tako pristojni (zdravnik dela, NIJZ …) za izdajo karantenskih odločb po navadi potrebujejo tudi do 14 dni, s tem pa delodajalci izgubijo pravico oziroma so prepozni za oddajo vloge za povračilo nadomestila plače zaradi odrejene karantene. Krivda očitno ni na strani delodajalca, zato tudi ne bi smel trpeti posledic. Predlagano je torej podaljšanje roka za vložitev vloge vsaj na 30 dni.

5. Brisanje pogoja padca prihodkov za več kot 10 % v letu 2020 glede na leto 2019 za podjetja, ki so uporabljala instrument iz ZIUZEOP (PKP1) in ZIUOOPE (PKP3) — upoštevan naj bo upad prodaje na število zaposlenih oziroma na kapital podjetja

Razlog: Zaradi velikih naporov in uspešnega nastopa na trgu bodo nekatera od podjetij, ki so veliko vlagala v razvoj in širitev, kot tudi v razvoj in širitev kadra, morala vračati pomoč, ker so ravno zaradi širitve in novega zaposlovanja v drugi polovici leta presegla 90 % prihodkov od prodaje v letu 2020 v primerjavi z 2019. Čeprav spomladi dejansko niso imela dela in so bili njihovi zaposleni zaradi objektivnih epidemioloških razmer na čakanju, torej zelo prizadeta. S tem bodo kaznovana za svojo uspešnost in velik trud. Kljub zapiranju in izpadu velikega dela poslovanja v prvih mesecih epidemije namreč ne bodo izpolnjevala pogojev, da pomoči ne bo treba vračati.

Vlada je medtem že spremenila pravila. Dva tedna pred rokom za oddajo davčnih obračunov je dopolnila pravila za vračilo državne pomoči. Poleg doslej veljavne možnosti za nevračilo državne pomoči (10 % oziroma 20 % padca prodaje v 2020 glede na 2019) sta zdaj na voljo še dve drugi možnosti, ki podjetjem omogočata, da pomoči ni treba vračati:

— prva možnost je več kot 10 % oziroma 20 % padec prihodkov glede na povprečno število zaposlenih v letu 2020 (v primerjavi z 2019),
— druga možnost pa je več kot 10 % oziroma 20 % padec prihodkov na vrednost osnovnih sredstev v 2020 (glede na 2019).

6. Nadomestilo za zaposlene (ne za podjetja) v panogah, ki so zaprte več kot štiri mesece, se dvigne z 80 % na 100 % bruto plače

Razlog: V turizmu se srečujejo z veliko težavo bega možganov — njihovih najboljših, dobro plačanih in najbolj zavzetih kadrov v druge panoge. Gostinstvo in turizem sta postala lahek plen za krajo najboljših kadrov, lovci na kadre pa so na delu in so vse bolj uspešni.