Podjetniki, to morate vedeti o vračilu državne pomoči

Vlada je dva tedna pred oddajo davčnih obračunov dopolnila Pravilnik o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov. Pravilnik je bil objavljen v Uradnem listu 14.04.2021, veljati pa je začel naslednji dan po objavi.

Pravilnik si lahko preberete na tej povezavi na strani 3485.

Ključni del dopolnitve pravil za vračilo državne pomoči:

Poleg doslej veljavne možnosti za nevračilo državne pomoči (10 % oziroma 20 % padec prodaje v 2020 glede na 2019) sta zdaj na voljo še dve drugi možnosti, ki podjetjem omogočata, da pomoči ni treba vračati:
— prva možnost je več kot 10 % oziroma 20 % padec prihodkov glede na povprečno število zaposlenih v letu 2020 (v primerjavi z 2019),
— druga možnost pa je več kot 10 % oziroma 20 % padec prihodkov na vrednost osnovnih sredstev v 2020 (glede na 2019).

Za uveljavljanje instrumenta nevračila zadošča katera koli od treh zgoraj naštetih možnosti.

(Ne)vračanje pomoči glede na prihodke zaposlenih

Dopolnitve pravilnika dodatno določajo, da prejemniku pomoči po tretjem odstavku 24. člena ZIUOOPE in po tretjem odstavku 2. člena ZIUPDV prejete pomoči zaradi pogoja znižanja prihodkov ni treba vračati, če so se prihodki na povprečno število zaposlenih v letu 2020 glede na prihodke na povprečno število zaposlenih v letu 2019 znižali za več kot 10 %. Pri tem se prihodki na povprečno število zaposlenih v letu 2019 oziroma 2020 izračunajo na naslednji način:

— za upravičence pravne osebe: prihodki/povprečno število zaposlenih,
— za upravičence fizične osebe: prihodki/(povprečno število zaposlenih + 1).

Povprečno število zaposlenih se za posamezno obdobje izračuna na naslednji način zaokroženo na dve decimalki:
— število delovnih ur, za katero so zaposleni dobili plačo oziroma nadomestilo plače v breme delodajalca / število možnih delovnih ur.

Pri tem se za plačo oziroma nadomestilo plače v breme delodajalca štejejo vse plače in nadomestila plače, ki jih delodajalec izplača, ne glede na to, ali so delodajalcu nekatera izplačila refundirana iz javnofinančnih virov.

(Ne)vračanje pomoči glede na prihodke na vrednost osnovnih sredstev

Prejemniku pomoči po tretjem odstavku 24. člena ZIUOOPE in po tretjem odstavku 2. člena ZIUPDV prejete pomoči zaradi pogoja znižanja prihodkov ni treba vračati, če so se prihodki na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, v letu 2020 glede prihodke na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, v letu 2019 znižali za več kot 10 %. Pri tem se prihodki na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, v letu 2019 oziroma 2020 izračunajo na naslednji način:
— prihodki/(vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč + 1).

Kot vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, se upošteva vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč iz bilance stanja na zadnji dan posameznega primerjalnega obdobja.

Pravilnik tudi določa, kako upravičenost do pomoči izračunajo tisti, ki v letu 2019 niso poslovali.

Ista pravila (padec prihodkov na povprečno število zaposlenih in padec prihodkov na vrednost osnovnih sredstev) veljajo tudi za prejemnike pomoči po tretjem odstavku 68. člena in drugem odstavku 91. člena ZZUOOP. Razlika je v tem, da v tem primeru velja padec prihodkov za več kot 20 % ter drugačen način izračuna povprečnega števila zaposlenih ter izračun prihodkov na vrednost osnovnih sredstev.

V rešitvi upoštevani tudi tehtni predlogi SBC

Upravni odbor SBC je na podlagi predlogov člana kluba Marka Lotriča oblikoval naslednje predloge, ki jih je vlada upoštevala pri oblikovanju rešitve za vračilo državne pomoči.

1. Brisanje pogoja padca prihodkov za več kot 10 % v letu 2020 glede na leto 2019 za podjetja, ki so uporabljala instrument iz ZIUZEOP (PKP1) in ZIUOOPE (PKP3). Predlog SBC: Upošteva se naj upad prodaje na število zaposlenih oziroma na kapital podjetja.

2. Razlog: Zaradi velikih naporov in uspešnega nastopa na trgu bodo nekatera od podjetij, ki so veliko vlagala v razvoj in širitev, kot tudi v razvoj in širitev kadra, morala vračati pomoč, ker so ravno zaradi širitve in novega zaposlovanja v drugi polovici leta, presegla 90 % prihodkov od prodaje v letu 2020 v primerjavi z 2019. Čeprav spomladi dejansko niso imela dela in so bili njihovi zaposleni zaradi objektivnih epidemioloških razmer na čakanju, torej zelo prizadeta. S tem bodo kaznovana za svojo uspešnost in veliki trud. Kljub zapiranju in izpadu velikega dela poslovanja v prvih mesecih epidemije namreč ne bodo izpolnjevala pogojev, da pomoči ne bo treba vračati.

3. Uspeh in trud je treba nadgraditi, ne pa ga kaznovati: Zato predlagamo, da se ta člen izbriše iz zakona oz spremeni v tej smeri, da se za vračilo pomoči, v primeru, da so podjetja presegla 90 % prihodkov od prodaje, upošteva tudi upad prihodkov glede na število zaposlenih oz. na kapital podjetja. S tem bi omogočili takšnim podjetjem, da poskušajo izkoristiti vse poslovne priložnosti, ki se jim ponujajo. S tem bodo lažje ohranjala in ustvarjala nova delovna mesta, obenem pa jim bo omogočeno tudi več finančnih možnosti za nagrajevanje zaposlenih. Ustvarjanje in ohranitev kakovostnih delovnih mest in perspektivnih, rastočih podjetij je v kriznih razmerah vitalnega pomena.