Predlogi SBC, ki lahko okrepijo gospodarstvo ob izhodu iz krize

Stališča

25. Marec 2021

Predlogi SBC, ki lahko okrepijo gospodarstvo ob izhodu iz krize

Predlogi SBC, ki lahko okrepijo gospodarstvo ob izhodu iz krize

SBC je v sredo, 24. marca, na odločevalce (premier, člani vlade, vodje poslanskih skupin, strokovna skupina Mateja Lahovnika) naslovil dopis s ključnimi predlogi za izhod iz krize in hitrejši razvoj Slovenije. Predlogi so pripravljeni na podlagi ankete, s katerimi smo člane kluba pozvali k opisu razmer in pričakovanj o dogajanju na trgih. Pripravljeni so kot osnova za vključitev v protikoronski zakonski paket PKP9, ki ga pripravlja vlada. 

A) PROTIKRIZNI UKREPI

a) Finančni

1. Poenostavitev likvidnostne sheme

 Razlog: Kljub temu, da je Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 pričel veljati že 01.05.2020, izdajanje posojil s poroštvom države, v praksi ni dovolj zaživelo. Tudi zaradi kompleksnosti potrebne dokumentacije ni veliko interesa zanj, zlasti pri malih in srednjih podjetjih.

Bo pa ta instrument verjetno odigral pomembno vlogo pri ponovnem zagonu gospodarske dejavnosti. Predvsem v dejavnostih, ki zaradi vladnih odlokov niso smeli poslovati ali jim je bilo poslovanje zaradi drugih, s covid povezanimi dejavniki, zelo otežkočeno. V ta namen bi bilo nujno razmisliti, da se višina poroštva za posamezni kredit za mikro, majhna in srednja podjetja zviša iz sedaj uzakonjenih 80% na 100% glavnice kredita, ki se direktno odobravajo, pri čemer se:

- določi višina sredstev za mikro, majhna in srednja podjetja v treh ločenih budžetih,
- bistveno poenostavi postopek, kot denimo v primerih produktov Slovenskega podjetniškega sklada
- za podjetja, ki zaradi vladnih odlokov niso smela poslovati oz. jim je bilo poslovanje zelo omejeno, nameniti ugodna posojila s poroštvom države.

 2. Skrajšanje roka plačil države: plačilo v 7 dneh.

 Razlog: Zaradi dolgotrajne kovidne krize se likvidnostne razmere v nekaterih panogah, nišah in podjetjih zaostrujejo. Dostop teh podjetij do finančnih virov se poslabšuje, likvidnostna shema pa ni konkurenčna. V takšnih primerih poleg izboljšanja likvidnostne sheme bistveno lahko pripomore tudi država, če skrajša roke svojih plačil in tako omili likvidnostne težave.

 3. Priznanje celotnega stroška za zaposlenega v primeru karantene.

 Razlog: Že tako je organizacija poslovanja zaradi epidemije izrazito otežkočena, obenem pa povzroča tovrstne dodatne stroške. Z zmanjšanjem števila okuženih zaradi cepljenja in množičnejšega testiranja bo to bistveno pomagalo prizadetim podjetjem, ne bo pa več tako velik strošek za državo, kot bi bil v času vrhunca epidemije.

4. Podaljšanje roka na vsaj 30 dni za prijavo vloge za povračilo nadomestila plače zaradi odrejene karantene in ugoditev vseh že oddanih vlog, ki so bile zavrnjene zaradi prepozne oddaje (iz razloga, ki ni na strani delodajalca)

Razlog: Vlogo za povračilo nadomestila plače zaradi odrejene karantene je potrebno oddati elektronsko, najkasneje v 8 dneh od prvega dne odsotnosti zaposlenega. Problem nastane, ker delodajalci oz. zaposleni odločb o karanteni ne prejmejo v roku 8 dni, ampak kasneje. Tako pristojni (zdravnik dela, NIJZ,...) za izdajo karantenskih odločb potrebujejo po navadi tudi do 14 dni, s tem pa delodajalci izgubijo pravico oz. so prepozni za oddajo vloge za povračilo nadomestila plače zaradi odrejene karantene. Krivda očitno ni na strani delodajalca, zato tudi ne bi smel trpeti posledic. Zato se predlaga podaljšanje roka za vložitev vloge vsaj na 30 dni.

Prav tako predlagamo, da se vse zavrnjene vloge, ki so bile prepozne zaradi razlogov, ki niso na strani delodajalca (prepozno izdane karantenske odločbe s strani pristojnih institucij (zdravnika dela, NIJZ,...),  odobrijo v korist delodajalca. 

5. Brisanje pogoja padca prihodkov za več kot 10% v letu 2020 glede na leto 2019 za podjetja, ki so uporabljala instrument iz ZIUZEOP (PKP1) in ZIUOOPE (PKP3) — upošteva se naj upad prodaje na število zaposlenih oz. na kapital podjetja.

Razlog: Zaradi velikih naporov in uspešnega nastopa na trgu bodo nekatera od podjetij, ki so veliko vlagala v razvoj in širitev, kot tudi v razvoj in širitev kadra, morala vračati pomoč, ker so ravno zaradi širitve in novega zaposlovanja v drugi polovici leta, presegla 90% prihodkov od prodaje v letu 2020 v primerjavi z 2019. Čeprav spomladi dejansko niso imela dela in so bili njihovi zaposleni zaradi objektivnih epidemioloških razmer na čakanju, torej zelo prizadeta. S tem bodo kaznovana za svojo uspešnost in veliki trud. Kljub zapiranju in izpadu velikega dela poslovanja v prvih mesecih epidemije namreč ne bodo izpolnjevala pogojev, da pomoči ne bo treba vračati.

Uspeh in trud je treba nadgraditi, ne pa ga kaznovati. Zato predlagamo, da se ta člen izbriše iz zakona oz spremeni v tej smeri, da se za vračilo pomoči, v primeru, da so podjetja presegla 90% prihodkov od prodaje, upošteva tudi upad prihodkov glede na število zaposlenih oz. na kapital podjetja. S tem bi omogočili takšnim podjetjem, da poskušajo izkoristiti vse poslovne priložnosti, ki se jim ponujajo. S tem bodo lažje ohranjala in ustvarjala nova delovna mesta, obenem pa jim bo omogočeno tudi več finančnih možnosti za nagrajevanje zaposlenih. Ustvarjanje in ohranitev kakovostnih delovnih mest in perspektivnih, rastočih podjetij je v kriznih razmerah vitalnega pomena.

 b) Trg dela

Nadomestilo za zaposlene (ne za podjetja) v panogah, ki so zaprte več kot 4 mesece se dvigne iz dosedanjih 80% na 100% bruto plače.

Razlog: V turizmu se srečujejo z veliko težavo bega možganov — njihovih najboljših, dobro plačanih in najbolj zavzetih kadrov v druge panoge. Gostinstvo in turizem sta postala lahek plen za krajo najboljših kadrov, lovci na kadre pa so na delu in so vse bolj uspešni.

B) UKREPI ZA OKREPITEV GOSPODARSTVA OB IZHODU IZ KRIZE

a) Investicijski

Povečanje obsega in poenostavitev uveljavljanja olajšav za R&R.

Podaljšanje obdobja koriščenja neizkoriščenih davčnih olajšav iz naslova vlaganj v raziskave in razvoj, iz naslova investiranja v opremo in neopredmetena osnovna sredstva ter iz naslova pokrivanja davčnih izgub iz preteklih davčnih obdobij iz dosedanjih 5 (pet) let na minimalno 8 (osem) let.

Povečanje obsega investicijskih olajšav za poslovne, proizvodne potrebe in drugo opremo.

Povečanje obsega investicijskih svežnjev za digitalizacijo in druge projekte.

Povečanje obsega javnih investicij.

Razlog: Po anketi med člani SBC je očitno, da bodo kmalu podjetja iskala predvsem razvojna in investicijska sredstva za nadaljnji razvoj in pospešeno promocijo/marketing. Ključno za Slovenijo, ne le za njeno gospodarstvo, je, da izkoristimo izhod iz krize za bistveni dvig dodane vrednosti na zaposlenega, zato bi sredstva, ki bodo na voljo (zlasti tista iz EU), morali nujno maksimalno uporabiti za investicije v kvalitetno rast podjetništva in gospodarstva.

 b) Davčni

Razvojna kapica s pragom 6.000 evrov bruto, z uzakonjeno časovno postopnostjo zniževanja praga do inženirskih plač, to je do cca. 2,5-kratnika povprečne plače v državi.

Dvig praga za 50% dohodninski razred na 150.000 evrov.

Nagrade za uspešnost brez plačila prispevkov in dohodnine v višini do 200 % povprečne mesečne plače zaposlenega v zadnjem letu.

Razlog: Nadpovprečne plače so v Sloveniji pretirano obremenjene, poleg tega pa tudi nepošteno obremenjene s prispevki. Zato je nujno zmanjšati to obremenitev. Podpiramo predlog, da se zaradi javnofinančnih razlogov uvede pri 6.000 evrih bruto, vendar bo to lahko kontraproduktiven predlog, če v zakonu ne bo takoj predvidena časovnica, do kdaj se bo kapica znižala, postopoma, do inženirskih plač, to pa je približno 2,5-kratnik povprečne plače.

Druga rešitev je tudi dvig praga za najvišji 50% dohodninski razred, kar bi lahko bila alternativa ali dopolnilo predlogu o razvojni kapici. Tretja pa dvig praga za neoprispevčeno nagrajevanje najboljših zaposlenih, kar bo motiviralo tiste, ki najbolj prispevajo k višji dodani vrednosti na zaposlenega, kar na koncu koristi vsem v podjetju in tudi državi.

 c) Trg dela

1. Trajna uveljavitev delnega subvencioniranja dela s skrajšanim delovnim časom.

 Razlog: Ob zdajšnji krizi se je pokazalo, da traja kar nekaj časa, da se ukrepi lahko uveljavijo zaradi postopkov, ki so predvideni. Zato je SBC ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, skupaj z Nemško-slovensko gospodarsko zbornico, že predložil predlog, da se delno subvencioniranje dela s skrajšanim delovnim časom, kot možnost v kriznih razmerah, ob izpolnitvi določenih pogojev po nemškem zgledu, uzakoni kot trajna možnost.

 2. Akcijski program promocije Slovenije kot kadrovske destinacije za vračanje Slovencev domov in za privabljanje strokovnih tujih kadrov.

Razlog: V času krize smo uspeli zelo ublažiti padec zaposlenosti, vendar pa je nastala izrazita strukturna brezposelnost. V mnogih storitvenih dejavnostih so zaposleni na čakanju ali zapuščajo takšna podjetja, v industrij, digitalnih storitvah itn. pa ni dovolj primernih kompetentnih kadrov. Zato je skrajni čas za digitalno promocijo Slovenije kot kadrovske destinacije po zgledu turistične promocije Slovenije, saj to lahko med drugim tudi bistveno dvigne dodano vrednost na zaposlenega, kar je nujno že zaradi negativnih demografskih trendov.

3. Država naj zagotovi proaktivno javno objavljanje podatkov o zaposljivosti diplomantov po programih in fakultetah. Tovrstni podatki se pripravijo po transparentni in objektivni metodologijo in se objavijo agregatno, z objektivno interpretacijo.

4. Vsaj od začetka srednje šole naprej naj se uvede obvezni program osnovnih podjetniških vsebin in podjetniške etike, vključno z osnovami finančne pismenosti in praktičnim spoznavanjem dela podjetnikov v lokalni skupnosti.

Razlog: S takšno rešitvijo uresničimo pravico mladih do podatka o zaposljivosti, ki je ključni referenčni podatek vsake fakultete v razvitih državah. Mladi in njihovi starši imajo pravico do tega podatka ob vpisu. Pridobijo mladi in njihovi starši, ker je to ključni podatek pri vpisu v šole. Pridobijo fakultete, univerze, študentje, tudi podjetniki in družba kot celota, ker bo celoten izobraževalni sistem sledil cilju boljše zaposljivosti mladih. Nosilci izobraževalnih programov pa bi dobili eno od ključnih orodij za orientacijo pri razvoju svojega programa.

Izhod iz krize je ključni trenutek, ko moramo uveljaviti razvojno paradigmo, tudi v izobraževalnem sektorju. Na ta način bomo bistveno bolje pripravili kadre prihodnosti na potrebe gospodarstva in družbe nasploh. Logična posledica bo tudi višja dodana vrednost in lažje obvladovanje izzivov, ki so pred nami.

d) Organizacijski

Hitrejše in varno odpiranje zaprtih dejavnosti, ob upoštevanju strogih zaščitnih ukrepov: teras lokalov in restavracij po vzoru odprtja v Posavju in JV Sloveniji tudi za oranžno obarvane regije (vreme bo to dopuščalo), omogočanje večjih dogodkov na prostem ob podobnih ukrepih ter hkratni uporabi hitrih testov in podatkov o cepljenju in prebolelosti.

Nadomestilo izgube s strani države za organizatorje prireditev in srečanj, ki bo nastala, če bo dogodek odpovedan zaradi epidemije. Tako bodo organizatorji v miru pripravljali srečanja, brez strahov pred odpovedjo zaradi višje sile ob morebitnih nihanjih epidemioloških razmer.

Razlog: Poleg semaforja o okuženih in hospitaliziranih prihajamo ob čedalje večjem številu cepljenih in tistih, ki so preboleli covid-19, v čas, ko bo možno bistveno bolj odpreti zdaj (skoraj) zaprte dejavnosti. Zato bi ob strategiji cepljenja nujno morali hitro pripraviti tudi strategijo odpiranja dejavnosti, ki bo sledila zdravstvenim razmeram, prekuženosti in precepljenosti. Obenem pa odpraviti negotovosti v že tako prizadeti industriji srečanj.

3. Dogovori na ravni EU ali bilateralni s ključnimi državami, s katerimi poslujemo, o čimprejšnjem blažjem režimu prehoda meje, upoštevaje podatke o cepljenju, prebolelosti covida-19, uporabi hitrih testov, ki pa morajo biti kakovostni, in upoštevanju testov na protitelesa na covid-19.

    Razlog: V naslednjih tednih bodo verjetno z množičnejšim cepljenjem nastopile razmere, ko bo ključnega pomena, kako bomo odpirali meje za čim več novih poslov..

 4. Uvrstitev zaposlenih in poslovnežev iz podjetij, ki zelo in nujno potujejo v tujino, na prednostni seznam za cepljenje.

Razlog: Na zdajšnjem prednostnem seznamu te skupine ni, kar bo povzročilo močno oviro gospodarstvu pri sklepanju poslov v tujino, saj je ta skupina v nekaterih državah nasprotno visoko na prednostnem seznamu za cepljenje. Ti pomeni, da bo naše gospodarstvo v podrejenem položaju pri novem zagonu, kar ne bo dobro. SBC je že predlagal, da se ta skupina obvezno uvrsti na prednostni seznam. Merila bi lahko bila oblikovana vsaj tako, da bi podjetja lahko dokazovala svoje potrebe po cepljenju takšnih zaposlenih glede na frekvenco takšnih potovanj v tujino pred krizo.

 5. Pospešeno izvajaje programa debirokratizacije.

Razlog: Predlogi iz debirokratskega programa tako imenovane Simičeve skupine se uresničujejo prepočasi in premalo ambiciozno. Številni se po naših informacijah sploh še niso začeli pripravljati. Nujno je takoj zelo pospešiti odpravo birokratskih ovir iz tega seznama, saj je to ključno, da se podjetja z njimi ne bodo več ukvarjala in se bodo s tem bolj lahko osredotočila na izhod iz krize.

6. Pospešena promocija Slovenije kot destinacije za prireditve/srečanja in turizem.

Razlog: Lani se je bilo v turizmu v Sloveniji zaradi krize zelo skrčil delež tujih gostov, kar ima lahko daljnosežne posledice. Ko gre gost enkrat drugam, ga je bistveno težje privabiti nazaj. Poleg tega je bila industrija srečanj izjemno okrnjena. Zato predlagamo pospešeno promocijo Slovenije pred poletno sezono in tudi po njej maksimalno izkoriščanje predsedovanja Slovenije EU za promocijo podjetništva, gospodarstva in turizma v širšem pomenu besede. Ob tem je nujno uveljaviti novo strategijo ciljnih gostov, saj se bo zaradi pokovidnih razmer struktura gostov zelo spremenila.

SBC — Klub slovenskih podjetnikov

Ljubljana 24. 03. 2021

Poslano:

- Predsednik vlade RS, g. Janez Janša
- Minister za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, g. Zdravko Počivalšek
- Minister za obrambo, mag. Matej Tonin
- Minister za finance, mag. Andrej Šircelj
- Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, g. Janez Cigler Kralj
- Minister za zdravje, g. Janez Poklukar
- Minister za javno upravo, g. Boštjan Koritnik
- Minister za zunanje zadeve, dr. Anže Logar
- Minister za notranje zadeve, g. Aleš Hojs
- Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Simona Kustec
- Minister za infrastrukturo, g. Jernej Vrtovec
- Minister za okolje in prostor, mag. Andrej Vizjak
- Minister, pristojen za razvoj in EU kohezijska sredstva, g. Zvone Črnač
- Vodja strokovne skupine za gospodarske krizne ukrepe, dr. Matej Lahovnik
- Predsednik državnega zbora, g. Igor Zorčič
- Vodja poslanske skupine SDS, g. Danijel Krivec
- Vodja poslanske skupine LMŠ, g. Brane Golubović
- Vodja poslanske skupine SD, g. Matjaž Han
- Vodja poslanske skupine SMC, ga. Janja Sluga
- Vodja poslanske skupine Levica, dr. Matej Tašner Vatovec
- Vodja poslanske skupine NSi, g. Jožef Horvat
- Vodja poslanske skupine SAB, ga. Maša Kociper
- Vodja poslanske skupine DeSUS, g. Franc Jurša
- Vodja poslanske skupine SNS, g. Zmago Jelinčič Plemeniti

 

E-novice

Naročite se na ključne informacije in praktične nasvete.

Zahtevano
Zahtevano