To so ključni ukrepi za podjetja po PKP7

Državni zbor RS je 29. decembra 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) oziroma tako imenovani PKP7. Zakon je bil 30. decembra 2020 objavljen v Uradnem listu RS, veljati pa je začel naslednji dan po objavi, to je 31. decembra 2020.
Besedilo zakona je dostopno na tej povezavi.

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) spreminja določbe že sprejetih protikoronskih in drugih zakonov, prav tako pa uvaja nekaj novih, in sicer:

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV

>>> ZAKON O INTERVENTNEM UKREPU ODLOGA PLAČILA OBVEZNOSTI KREDITOJEMALCEV (ZIUOPOK)

V ZIUOPOK se dodaja določba, da se določbe omenjenega zakona uporabljajo tudi za obveznosti iz kreditnih pogodb po tem zakonu, na katere učinkuje potrjena prisilna poravnava ali potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju. V tem primeru odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava ali potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju, do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti obveznosti po potrjeni prisilni poravnavi se podaljša za čas trajanja odloga plačila.

>>> ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUOPDVE)

Ne glede na prvi odstavek 2. člena Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20 — ZIUZEOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPOK) banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z določbami 2. in 3. člena ZIUOPOK, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do druge razglasitve epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki je začela veljati 19. oktobra 2020 (v nadaljnjem besedilu: druga epidemija virusa), še niso zapadle v plačilo. Banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za devet mesecev v skladu z določbami 2. in 3. člena ZIUOPOK, kar velja tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti tega zakona. Kreditojemalec iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do 26. februarja 2021, odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe pa prične veljati najpozneje 31. marca 2021. Ne glede na prvi odstavek se obveznost odobritve odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe ne nanaša na kreditne pogodbe z ročnostjo več kot štiri leta in za katere je poroštvo za obveznost plačila prevzela Republika Slovenija v skladu z Zakonom o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19. V obdobje odloga obveznosti iz posamezne kreditne pogodbe, odobrenega na podlagi prvega odstavka, se šteje tudi odlog, ki ga je banka odobrila na podlagi ZIUOPOK.

Pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov

Spreminja se višina nekritih fiksnih stroškov, in sicer se spreminja v delu, ki govori, da le-ta ne sme presegati:

• 1000,00 evrov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30,00 odstotkov do vključno 70,00 odstotkov,
• 2000,00 evrov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za več kot 70 odstotkov,
• 70,00 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90,00 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju. V ugotavljanje poslovnega izida se ne šteje pomoč pridobljena s tem ukrepom. Velikost upravičenca se določa skladno s Prilogo 1 Uredbe Komisije 651/2014/EU na dan oddaje vloge. Upravičenec navede velikost v izjavi iz 110. člena tega zakona.

Upravičenec se v izjavi iz 110. člena tega zakona izjavi o povprečnem številu zaposlenih po pogodbi o zaposlitvi v obdobju od 1.12.2019 do 30.11.2020 za namene izračuna višine upravičenja iz prve in druge alineje tega odstavka. Povprečno število zaposlenih se izračuna kot število delovnih ur v prej navedenem obdobju, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobju, in sicer na dve decimalki natančno.« Za namen tega ukrepa se kot prihodke od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodajaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč. Za upravičence, ki so bili registrirani od vključno 1. oktobra 2019 do 1. septembra 2020 in za upravičence iz 6. odstavka 109. člena ZIUOPDVE, nekriti fiksni stroški skupaj z ostalimi pomočmi ne smejo presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči. FURS bo izplačal pomoč v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov v enkratnem znesku za obdobje, za katerega upravičenec uveljavlja pomoč, oziroma največ za upravičeno obdobje iz osmega odstavka prejšnjega člena, 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave. Ne glede določbo prejšnjega stavka FURS izplača pomoč v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov do 20. januarja 2021 za upravičence, ki predložijo izjavo v novembru in decembru 2020.

>>> ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR-1)

Dodan nov razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi

Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa ne glede na prejšnji stavek, lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga iz prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, in z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvim in četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V primeru odpovedi na podlagi prejšnjega odstavka ima delavec pravico do odpravnine v skladu s 108. členom Zakona o delovnih razmerjih. Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz tretjega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

ODSTOP OD DOLOČB POSAMEZNIH ZAKONOV

>>> ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUOOPE)

Podaljšuje se ukrep subvencioniranja dela s skrajšanim delovnim časom do 30. junija 2021

Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom do 30. junija 2021. Vlogo za dodelitev subvencije je v roku iz prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE mogoče vložiti najpozneje do 10. junija 2021. Delodajalec, poleg dokazil iz 16. člena ZIUOOPE, k vlogi za dodelitev subvencije, priloži tudi izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da je delavcem plačal plačo oziroma nadomestilo plače. Če je v postopku uveljavljanja pravice do subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa predložil lažno izjavo, da je delavcem poravnal plače oziroma nadomestila plače, mora delodajalec prejeta sredstva vrniti.

>>> ZAKON O ZAČASNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC COVID-19 (ZIUOOP)

Nadomestilo plače delavcem zaradi nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej, ne more biti nižja od minimalne plače. Določbe veljajo od 1. decembra 2020 dalje.

Ne glede na določbe šestega odstavka 137. člena ZDR-1 ima delavec v času, ko zaradi višje sile (zaradi obveznosti varstva otroka in zaradi nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami) ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Vendar pa tako določeno nadomestilo plače, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji. Nadomestilo plače, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji tudi v naslednjih primerih:

• za delavca, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali oranžnem seznamu, in je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
• za delavec, ki je bil v karanteni na domu v skladu s tem zakonom po stiku ali sumu stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

Predložitev izjave, za katero kazensko in materialno odgovarja, k vlogi za uveljavitev pravice do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Ne glede na tretji odstavek 74. člena ZZUOOP delodajalec vlogi za uveljavitev pravice do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo priloži tudi izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, izjavo, da ima izpolnjene obveznostih iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let, in izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge poravnal vsa nadomestila plače. Ne glede na 76. člen ZZUOOP delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva iz naslova ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, sredstva vrne v celoti, če je pri oddaji vloge za uveljavitev pravice predložil lažno izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, lažno izjavo, da ima izpolnjene obveznostih iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let, ali lažno izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge poravnal nadomestila plače

>>> ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR-1)

Podaljšuje se izraba neizrabljenega letnega dopusta

Ne glede na določbo tretjega odstavka 162. člena Zakona o delovnih razmerjih  ( »Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta« ) in 71.a člen ZIUZEOP ima delavec v primerih iz 71.a člena ZIUZEOP in četrtega odstavka 162. člena ZDR-1 pravico izrabiti ves letni dopust za leto 2019, ki ni bil izrabljen v letu 2020, do 28. februarja 2021. Ne glede na določbo tretjega odstavka 162. člena ZDR-1 ima delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije COVID-19, ni mogel izrabiti preostanka letnega dopusta za leto 2020 v rokih, kot jih določa ZDR-1, pravico letni dopust za leto 2020 izrabiti do 31. decembra 2021.

ZAČASNI UKREPI

>>> ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU DELA

Krizni dodatek

Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Če delavec ne dela cel mesec december, je upravičen do sorazmernega dela dodatka iz prejšnjega odstavka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka iz prejšnjega odstavka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji, niso upravičeni do ukrepov iz tega člena. Sredstva za izplačilo kriznega dodatka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije. Za povračilo izplačanega kriznega dodatka zaposlenemu iz prejšnjega odstavka, delodajalec preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačala krizni dodatek iz prejšnjega odstavka. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije v elektronski obliki, najpozneje do konca februarja 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021.

>>> ZAČASNI UKREPI GLEDE POVRAČILA DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO IN VRAČILA NEUPRAVIČENO PREJETIH SREDSTEV

Vračila (v določenih pogojih dovoljeno tudi obročno odplačilo v največ 6 obrokih) in nadzor vračil upravičenj

Subjekt, ki je uveljavil povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo po ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV in naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja upada prihodkov, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Za uveljavljena povračila, ki se nanašajo na obdobja od 1. januarja 2021, subjekt Finančno upravo Republike Slovenije obvesti najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021. Po poteku roka za plačilo do plačila se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti. Ne glede na določbe ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020, v primerjavi z letom 2019 upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Merila sorazmernosti določi minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom. Ne glede na zakon, ki ureja javne finance, lahko Finančna uprava Republike Slovenije in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, ki sta pristojna za ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev, izplačanih na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, povezane z epidemijo COVID-19, dovolita obročno plačilo dolga iz tega naslova v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo v skladu s tem zakonom, se za odloženi znesek (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti. Če je organ dovolil obročno plačilo pa prejemnik sredstev zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo, prejemnika sredstev opozori na posledice zamude.

Kazenske določbe na področju delnega povračila nadomestila za čas čakanja na delo doma

Z globo od 3.000 do 20.000 evrov se kaznuje delodajalec, ki predloži lažno izjavo o plačilu vseh zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, delodajalec, ki predloži lažno izjavo o izpolnjenih obveznostih iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let, in delodajalec, ki je predložil lažno izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge za uveljavitev pravice povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo oz. pravice do subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa poravnal plačo oz. nadomestilo plače. Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z globo 450 do 2.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z globo od 450 do 1.200 evrov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

>>> ZAČASNI UKREP NA PODROČJU NAKUPA HITRIH TESTOV

Pomoč za nakup antigenskih hitrih testov na virus SARS-CoV-2

Upravičenec do pomoči za izvedbo antigenskih hitrih testov na virus SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: hitri test) je pravna ali fizična oseba, ki je organizirana kot gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali zadruga (v nadaljnjem besedilu: upravičenec). Upravičenec je upravičen do pomoči za izvedbo hitrih testov v višini 40 evrov na zaposlenega na dan oddaje vloge. Kot zaposleni iz prejšnjega odstavka šteje tudi samozaposleni, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge, ki je poslovodna oseba, in je na dan oddaje vloge v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2. Do pomoči za izvedbo hitrih testov ni upravičena oseba, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti ali druge denarne davčne obveznosti višini, večji od 5.000 evrov. Upravičenec je odgovoren za namensko porabo sredstev, prejetih na podlagi tega člena, ki jih lahko nameni izključno za izvedbo hitrih testov, s katerimi se bo izvedlo testiranje zaposlenih. Hitre teste lahko izvedejo izvajalci zdravstvene dejav­nosti, pri čemer odvzem brisa opravlja le zdravstveni delavec oziroma druga oseba, ki dela pri tem izvajalcu s pridobljenimi kompetencami za odvzem brisa. Za izplačilo pomoči za izvedbo hitrih testov upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, da je oseba, kot opredeljeno zgoraj, in sicer najkasneje v tridesetih dneh od uveljavitve tega zakona. FURS izplača pomoč v enkratnem znesku. Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za izvedbo hitrih testov in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali sredstev ni namensko porabil za izvedbo hitrih testov, o tem obvesti FURS in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

>>> ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU NAJEMNIH RAZMERIJ POSLOVNIH STAVB IN POSLOVNIH PROSTOROV

Ukrepi glede najema poslovnih nepremičnin

Najemnik poslovnih stavb ali poslovnih prostorov (v nadaljnjem besedilu: poslovne nepremičnine), ki mu je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, lahko:

• ne glede na Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom 8 dni;
• zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe;
• zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.

Kot obveznost iz najemne pogodbe iz 2. alineje prejšnjega odstavka se šteje najemnina in vsa druga plačila v zvezi z najemom poslovne nepremičnine, ki se v skladu s pogodbenimi določili najemne pogodbe vštejejo v znesek najemnine (v nadaljnjem besedilu: najemnina). Odlog plačila najemnine ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe lahko najemnik zahteva za obdobje, ko mu je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, in sicer tudi za obdobje pred uveljavitvijo tega zakona, ko mu je bilo zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno oteženo in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen. Najemnik mora najemodajalcu plačati odložene najemnine najpozneje v šestih mesecih po prenehanju veljavnosti ukrepa iz tega člena, pri čemer najemodajalec za odložene najemnine ni upravičen do zamudnih obresti, lahko pa zahteva ustrezno zavarovanje za odložene najemnine. Odlog plačila najemnine ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe učinkuje, ko najemodajalec prejme pisno zahtevo najemnika. Najemnik mora zahtevo za odlog plačila najemnine poslati pred njegovo zapadlostjo. Ne glede na prejšnji odstavek lahko najemnik zahteva odlog plačil najemnin, zapadlih pred uveljavitvijo tega zakona, če se nanašajo na obdobje, ko mu je bilo zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen. Najemnik mora takšno zahtevo pisno poslati najemodajalcu v roku 15 dni po uveljavitvi tega zakona. Najemodajalec ne sme odpovedati ali odstopiti od najemne pogodbe, ker je najemnik zahteval odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemne pogodbe v skladu s tem členom. Ukrepi iz tega člena veljajo do 30. junija 2021. Vlada jih lahko podaljša za najdalj šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.