(psihologija vodenja) Strah kot priložnost za boljše podjetniške odločitve

Strah je običajno človekovo čustvo in ni sam po sebi negativen. Pomembno je, kaj z njimi naredimo in kako ga uporabimo za pravilne poslovne odločitve, pojasnjuje psiholog mag. Aleš Vičič, specialist za svetovanje podjetnikom, menedžerjem in drugim odločevalcem.

V trenutnih zahtevnih in hitro spreminjajočih se okoliščinah je pomembno, da se podjetniki pravilno odzivajo na različne situacije. Predpogoj za to je, da se pravilno soočijo s strahom in zaskrbljenostjo, ki se pojavljata zaradi trenutne negotovosti. Tako kot v vrhunskem športu tudi v poslovnem svetu velja, da majhne, komaj opazne spremembe pomembno vplivajo na rezultate. Te spremembe so lahko zunanje okoliščine (konkurenca dela nekaj drugače), spremembe v psihološkem stanju in čustvovanju (strah, zaskrbljenost) in spremembe v delovanju (borbeno, zadržano, previdno delovanje).

Majhne spremembe, velike posledice

»Majhne spremembe v delovanju lahko prinesejo velike spremembe v rezultatih,« poudarja mag. Aleš Vičič, športni psiholog, ki je bil več kot 20 let tesen svetovalec preko 150 slovenskim vrhunskim športnikom in trenerjem, zdaj pa kot psiholog svetuje podjetnikom, menedžerjem in drugim ključnim kadrom v podjetjih. Podjetja so v zadnjih mesecih v zelo različnih položajih. Pri nekaterih se dogaja rast zaradi povečanega povpraševanja po izdelkih in storitvah, pri drugih krčenje zaradi upada povpraševanja, pri tretjih so zelo prisotna nihanja. Prav vsem pa je skupno, da spreminjajoče se okoliščine podjetnikom in vodjem povzročajo strah.

Kako deluje strah in zakaj je koristen?

Prav strah je poleg skrbi eno od najpogosteje prisotnih čustev strah. Pojavi se, ko človek oceni, da je ogrožena neka zanj pomembna dobrina. Lahko se stopnjuje od blage oblike, kot je zaskrbljenost, do močnejše, kot sta trema in živčnost, ter panike in groze v najbolj izraziti obliki.

Strah ima vpliv na kognitivno (in telesno) delovanje. S tem vpliva na naše vedenje in dejanja. To se kaže v naši učinkovitosti in pri naših rezultatih. Zaradi strahu so naše interpretacije okoliščin lahko napačne in pretirane. Ker imamo o strahu zmotna prepričanja, nas to odvrača od tega, da bi se soočali z njim, poudarja mag. Aleš Vičič.

»Zelo pogosto se dogaja, da intenzivnosti določenega čustva, v tem primeru strahu, ne opazimo. Vendar to ne še zdaleč ne pomeni, da se to ne odraža pri rezultatih, konkretno v podjetniških rezultatih,« pravi Vičič.

Strah opozarja na nevarnost in mobilizira fokus in energijo za akcijo in ukrepanje in reševanje. Zato strah ni negativno čustvo, poudarja Vičič. »Če je nevarnost realna, je to izjemno koristna funkcija in naš pripomoček za odzivanje in iskanje rešitve. Po drugi strani pa je strah, če vodi v nefunkcionalnost, lahko začasno škodljiv.«

»Spremembe v delovanju se v trenutku, ko so prisotni strah in skrbi, navadno dogajajo komaj opazno in minimalno ter relativno nezavedno. Kljub temu imajo te majhne spremembe velik vpliv na rezultate.«

Stopnjevanje strahu v pojavnih oblikah od najblažje do najbolj izrazite: 

Vir: mag. Aleš Vičič

Strah in podjetniška učinkovitost

Strah in skrbi vplivajo na naša dejanja, s tem pa tudi na učinkovitost in na rezultate dela. Pogosto se to dogaja nezavedno, kaže pa se lahko v različnih oblikah odzivanja na situacije.

Vir: mag. Aleš Vičič

Delovanje uma ob strahu in stresu

V stanju strahu in stresa (ta je kombinacija strahu in določenih drugih, negativnih čustev), se spremeni človekovo mentalno delovanje. Kako se to dogaja, ponazarja spodnja tabela:

Vir: mag. Aleš Vičič

V času, ko je prisoten strah, se podjetnikom dogaja, da se odločajo bodisi prehitro ali prepočasi, to pa vpliva na rezultate.

»Spremembe v delovanju se v trenutku, ko so prisotni strah in skrbi, navadno dogajajo komaj opazno in minimalno ter relativno nezavedno. Je pa seveda lahko tudi drugače: da se sprememb odločevalci zelo zavedajo,« dodaja Vičič. Ob tem našteva zmotna prepričanja o strahu, ki so velika prepreka za to, da bi se podjetniki in vodje soočili s strahom. S tem pa puščajo odprta vrata za negativne posledice, ki jih prinašajo nerazrešeni strahovi.

Zmotna prepričanja o strahu

• Strah je slab za učinkovitost.
• Če strahu ne čutim, ga nimam.
• Pokazati je sramota, občutiti strah je šibkost.
• Če pokažem strah, si bom znižal avtoriteto.
• Če bomo govorili o strahu, bo to povzročilo še več strahu.
• Če bomo obravnavali tisto, česar nas je strah, ne bomo rešili ničesar.
• Če omenimo strah, bo samo še slabše.

»Strah je normalno človekovo čustvo, ki se vklopi ob spremembah. Pomembno je, kaj s strahom naredimo, kako ga obravnavamo. Bolj kot verjamemo zgoraj navedenim prepričanjem, manj se lahko soočamo s strahom,« poudarja Vičič.

Kako se uspešno soočiti s strahom: priporočila za podjetnike in vodje Človekova ocena, da je ogrožena neka pomembna dobrina (kar vodi v strah), je lahko realna, delno realna ali nerealna. »Podjetniki naj skušajo ovrednotiti realnost ocene, ki se kaže v intenzivnosti strahu. Podjetnike pogosto slišimo reši, da se bo gotovo zgodila negativna stvar, da bo nekaj katastrofalno, da nimajo sposobnosti, znanja, resursov in rešitev, da nekaj izvedejom« izpostavlja Vičič in dodaja, da gre po navadi za nerealne in pretirane interpretacije, ki vplivajo na doživljanje strahu in rezultate. Pri soočanju s strahom Vičič podjetnikom svetuje naslednje korake:

1. Opazite svoj strah/skrbi.
2. Strah sprejmite, normalizirajte, ne pa ga ignorirati ali zanikati.
3. Strah in skrbi izrazite in zapišite.
4. Ko boste strah in skrbi izrazili, boste lahko ocenili njihovo realnost oziroma nerealnost.
5. Ocenite velikost, težo in pomembnost skrbi.
6. Poiščite mogoče rešitve za realne skrbi/strahove. Nerealne in majhne skrbi pustite ob strani.
7. Vse to vključite v proces (strateškega) odločanja.

»S tem procesom, ko ga začnejo uresničevati, lahko podjetniki in vodje prenehajo pretirano napadati, se umikati ali ostajati v zakrčenosti. Izboljšajo lahko odločitve, miselno funkcioniranje, pozornost in spomin ter generirajo nove ideje,« izpostavlja mag. Aleš Vičič.

Nasvet je bil predstavljen na SBC Webinarju, ki je 10. novembra potekal v organizaciji SBC s sodelovanjem psihologa mag. Aleša Vičiča: