Kako upravljati tveganja v kriznih časih

Izbrani nasveti

08. December 2020

Kako upravljati tveganja v kriznih časih

Kako upravljati tveganja v kriznih časih

 Opazujte, kako ravnajo vaši poslovni partnerji. - Zbirajte podrobne informacije o njihovem poslovanju. - Pridobite podatke o njihovem pričakovanem finančnem položaju v prihodnosti. - Pridobite dostop do virov likvidnosti. - Varnost naj ima prednost pred dobičkonosnostjo. Preberite, kaj za upravljanje tveganj v krizi še svetujejo v analitičnem podjetju Bisnode. Uspešnost predhodnega poslovanja oziroma kakovost upravljanja tveganj se v celotni podobi razgalita (šele) v težkih časih, v obdobjih gospodarskega zastoja. Tako obdobje je tudi čas "korona krize". Od marca letos so mnoga slovenska podjetja na resni preizkušnji. Ta čas bo pokazal, kako uspešno so se uspela v minulem času relativnega gospodarskega razcveta pripraviti na krizo. V tako dolgotrajni in globoki krizi se še bolj izrazito izkaže, da običajni ukrepi za upravljanje tveganj in posledično uspešno poslovanje v času gospodarske nestabilnosti preprosto ne zadoščajo. Dosedanji poslovni partnerji in kupci pričnejo spreminjati poslovanje, prodaja je omejena, dodatne težave pa izvirajo iz večje negotovosti. Najbolj očitna posledica kombinacije neugodnih dejavnikov je izguba prihodkov ob hkratni ohranitvi obstoječih stroškov. »Prej ko imajo podjetja na voljo informacije o likvidnostnem tveganju poslovnih partnerjev, prej se lahko posvetijo preventivi poslovanja. Kajti kurativa je vedno zahtevnejša in časovno bolj obremenjujoča kot preventiva,« pravi dr. Srečko Devjak, Bisnode svetovalec za upravljanje tveganj v podjetjih. Po njegovih besedah se bodo prave, globinske posledice krize pokazale s časovnim zamikom, različno po dejavnostih.

Kazalnika, ki prikažeta najpomembnejše podatke

Prvi odziv podjetij je bilo preverjanje lastnih parametrov, takoj zatem pa tudi preverjanje parametrov poslovnih partnerjev - tako kupcev kot prodajalcev. Izhajajoč iz teh potreb je Bisnode razvil dve novi bonitetni informaciji: - čas preživetja in - stresna bonitetna ocena. Skupno jima je, da sta uporabni v času gospodarske krize bolj od klasičnih bonitetnih ocen, ker so zadnje oblikovane za uporabo v "mirnodobnem času", ko so razmere normalne, ko ni stresa oziroma krize.

ČAS PREŽIVETJA Osredotoča se na likvidnost, na podatek, koliko likvidnostnih sredstev imajo na razpolago vaši poslovni partnerji in kaj to pomeni v spremenjenih, zaostrenih razmerah, ko je dostop do likvidnih sredstev omejen. Pomladi 2020 so bile prizadete dejavnosti z neposrednim stikom z večjim številom ljudi. Naenkrat se jim je prekinil pritok denarja, določeni stalni stroški pa so ostali. Vprašanje je torej, koliko časa lahko podjetje zdrži z določeno količino lastnih likvidnih sredstev, dostop do banke je namreč otežen. Bančništvo je v času krize namreč še dodatno previdno, nima na voljo vseh informacij, ki so dostopne podjetniku. Kako torej oceniti, koliko časa bo podjetje lahko poravnavalo zapadle obveznosti? Pri računanju časa so v osnovi postavili vsa podjetja (udeležena na SBC predavanju) vseh dejavnosti v enak položaj, torej pod predpostavko, da je upad prodaje enak 100%, torej popoln izpad prihodkov. Povprečje preživetja v gospodarstvu je bilo približno 95 dni (3 mesece).
STRESNA BONITETNA OCENA Kazalnik stresne bonitetne ocene pomeni primerjavo med delovanjem v običajnih razmerah in v razmerah gospodarske krize. Pri tem se za pogoje krize uporabljata dva scenarija, eden iz leta 2008 in drugi iz pomladi 2020, ki že šteje za upoštevanja vreden scenarij. Tretji kvartal (Q3 2020) je bil ekonomsko vzpodbuden, četrtega (Q4 2020) bo verjetno mogoče primerjati z drugim (Q2 2020). Število slovenskih podjetij z bonitetno oceno AAA v času krize številčno upade za 30 %. Povečini zdrsnejo v AA razred. Število podjetij z bonitetno oceno AA zraste za manj kot 20 %, tistih z A za 5 %, število podjetij BBB pa za 7 %. Padci v bonitetnih ocenah so torej predvsem za en razred navzdol.

 

Podjetja naj aktivirajo notranje potenciale in rezerve

Pomembno je, da se podjetja ne zanašajo preveč na državno pomoč, ampak se pričnejo zanašati na same sebe, svoje notranje organizacijske rezerve, notranje potenciale za prilagoditev na nove razmere. Zaradi negotovosti je opazna sprememba, ki kaže na povečevanje plačilne nedisciplini. Torej: kljub dovoljšni likvidnosti se podaljšujejo roki plačil.

5 Bisnodovih nasvetov za upravljanje tveganj v kriznih časih

  1. Opazujte, kako ravnajo vaši poslovni partnerji. Zbirajte podrobne informacije o njihovem poslovanju (gre za vedenjske vzorce, zamike pri odzivih, pri plačilih ...).
  2. Pridobite podatke o njihovem pričakovanem finančnem položaju v prihodnosti. Pristnost in daljnosežnost predvidevanja štejeta.
  3. Zgradite dober sistem za upravljanje s tveganji in ga uporabljajte pri sprejemanju poslovnih odločitev.
  4. V času krize je likvidnost ključna, poskrbite za dostop do virov likvidnosti.
  5. V času krize ima varnost poslovanja prednost pred dobičkonosnostjo.

Nasvet je bil predstavljen v okviru SBC Webinarja, ki je 1. decembra potekal v organizaciji SBC s partnerskim podjetjem Bisnode.

https://www.youtube.com/watch?v=t9Ai2iZhv2k

 

E-novice

Naročite se na ključne informacije in praktične nasvete.

Zahtevano
Zahtevano
To spletno mesto varuje Google reCAPTCHA in veljata Politika zasebnosti in Pogoji storitve.