Kako lahko podjetja izvedejo prehod v brezogljično družbo

LEAD - dodaj

Podjetja so pomemben dejavnik prehoda v brezogljično družbo in pot zelene preobrazbe je lahko za podjetja priložnost. Če želimo prihajajočim generacijam omogočiti življenje v čim bolj zdravem okolju, moramo ukrepati zdaj. To so bila izhodišča predavanja Darka Jojića, produktnega vodje na področju energetskih storitev GEN-I, ki sodi med vodilne promotorje in pospeševalce zelene preobrazbe pri nas. Postavili so že več kot 2000 sončnih elektrarn za različne vrste odjemalcev. Z januarjem 2021 pa se v celoti odpovedujejo fosilnim virom energije in pričenjajo z dobavo elektrike brez CO2.

Podatki o izpustih in energetskih obremenitvah okolja V letošnjem so se po vsem svetu izpusti toplogrednih plinov v ozračje zmanjšali za 10 %, kar pomeni, da smo na ravni iz leta 2010. Evropska komisija je za leto 2030 napovedala cilj zmanjšanja ogljičnega odtisa za 55 %. Prav naslednje desetletje bo ključno. V naslednji EU perspektivi 2021-2027 bo kar 30 % razpoložljivih sredstev namenjenih projektom, povezanih z razogličenjem družbe. Med letom 2018 in 2019 se je zgodila občutna sprememba v načinu proizvodnje električne energije za EU-28. V TWh (teravatne ure) so bila gibanja v EU-28 naslednja: obnovljivi viri so se povečali za 43 (najbolj na račun vetra), lignit je padel za 48 in črni premog za 100, plin je zrasel za 73, jedrska padla za 6, neto-izvoz je padel za 11 in skupna poraba je padla za 56. Delež proizvedene električne energije iz OVE (obnovljivi viri energije) v EU-28 (skupaj 35 %) v letu 2019 je 6 % biomase, 4 % sončnega, 13 % vetrnega in preostanek dobrih 11 % vodnega izvora. V letu 2019 je bilo dodatnih več kot 200 GW (gigawattov) kapacitet iz obnovljivih virov (sončna 115, vetrna 60, vodna 16 in bio ter ostale cca 9). Zaradi pocenitve materialov in proizvodnje postaja sončna energija ena najcenejših. Smo torej v energetski tranziciji, od virov, ki pomenijo večjo obremenitev za okolje, k obnovljivim, trajnostnim, decentraliziranim virom. Več kot 270 svetovnih multinacionalk je že sprejelo dogovor o doseganju brezogljičnega poslovanja (za l. 2025 in 2030). Zaradi njihovih nabavnih verig in slovenske usmerjenosti v izvoz se bodo te usmeritve kmalu dotaknile tudi naših podjetij. Primer podjetja Apple - 25 lastnih projektov OVE, skupne nazivne moči 626 MW.

Priložnosti Slovenije

Slovenska podjetja lahko zaenkrat dosegajo od 15 % do 35 % delež samooskrbe, preostanek si lahko zagotovijo z nakupi elektrike iz obnovljivih virov energije. Bistveni razvoj se pričakuje v segmentu baterijskih podsistemov.

Osončenost Slovenije je 20 % višja kot v Nemčiji, kjer imajo šestkrat več sončnih elektrarn na prebivalca. Po regijah v Sloveniji je razlika največ 15 %, kar pomeni dobra izhodišča. Potencialov v Sloveniji (strešne površine, degradirana zemljišča) je za 27 TW. Konec leta 2019 je bilo v Sloveniji okoli 8000 sončnih elektrarn v skupni moči 313 MW. Do leta 2030 je po Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu zastavljen cilj pridobivanja do 1650 MW (1,65 GW) iz obnovljivih virov energije.

Poznamo več vrst samooskrbnih sistemov: individualna samooskrba (priključna moč do 43 kW), skupinska samooskrba za večstanovanjske stavbe, samooskrba za poslovne odjemalce in velike samostoječe sončne elektrarne. Sončno elektrarno sestavljajo: solarni paneli (v zadnjih 10 letih rast izkoristka za 30 %), optimizatorji, nosilna konstrukcija, razsmerniki in elektromaterial. Pomembno je upoštevati požarno varnost, statično obremenitev in ostale dejavnike.

Kako izkoristiti možnosti za poslovanje z električno energijo

Po transformaciji poslovnega odjemalca v aktivnega odjemalca električne energije ta odvaja viške pridobljene električne energije v prodajo na trgu, po izkušnjah zaenkrat najpogosteje ob nedeljah ali popoldnevih, odvisno od vrste proizvodnje.

Pri dimenzioniranju sončne elektrarne se upoštevajo sončni profil, potencial lokacije in optimizacija velikosti. Učinek je najbolje viden na prikazu povprečnega podjetja (1-izmenski delovnik) (UPORABI SLIKO POVPREČNI URNI ODJEM)  

Za pridobitev nepovratnih sredstev obstajata dva vira:  

- EKO SKLAD (možnost pridobitve subvencije za samooskrbne sončne elektrarne (MPO, mali poslovni odjemalci) do 180€ / kW, do 30 kW skupne moči);

- EU kohezijska sredstva za večje elektrarne (nakup in postavitev naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije za pravne osebe do 20 % vrednosti upravičenih stroškov investicije, vredne nad 100.000 € ). Vračilna doba je 8-9 let, s temi sredstvi se vračilna doba skrajša za cca. 2 leti. Upoštevajte, da se investicija odplačuje že prek 20% do 30% znižanja stroškov za el. energijo.

Primer dobre prakse (sončna elektrarna Telemach): 3000 m2 strehe, 242,48 kW, znižanje izpustov CO2 v življenjski dobi sončne elektrarne Telemach primerljivo z absorpcijo cca. 3.925 dreves, 20,51 % delež samooskrbe objekta.

Preračun za 30 let: proizvodnja cca. 7 GWh el energije, znižanje ogljičnega odtisa za cca. 3.455 ton, prihranek iz naslova oskrbe z električno energijo 331.190 €.

Priprava na izgradnjo je trajala 6-9 mesecev, sama postavitev pa 10-11 dni. V dobrem mesecu po postavitvi je bila opravljena tudi priključitev in še čez en mesec prvi obračun.  

Primer dobre prakse (sončna elektrarna Telemach): 2900 m2 strehe, 140 kW, znižanje izpustov CO2 v življenjski dobi sončne elektrarne Mons primerljivo z absorpcijo 2.250 dreves, 12 % delež samooskrbe hotela.

Preračun za 30 let: proizvodnja cca. 4 GWh el. energije, znižanje ogljičnega odtisa za cca. 2.000 ton prihranek iz naslova oskrbe z električno energijo 343.740 €, vračilna doba investicije v obdobju 8 let.  

V obeh primerih dodatni parametri: garantirana cena storitve pogodbeništva za čas trajanja pogodbeništva, lastništvo nad lastnim obnovljivim virom s pomočjo optimizacije stroškov električne energije, brezplačna el. energija iz lastnega obnovljivega vira po izteku energetskega pogodbeništva, neodvisnost od volatilnosti trga za delež samooskrbne električne energije, usmeritev podjetja v trajnostno naravnanost in okoljsko prijaznost.

Dodatni izziv pri prehodu predstavlja e-mobilnost, saj el. avtomobili potrebujejo zalogovnike električne energije, potrebna bodo pametna omrežja in njihovo upravljanje. 90% polnjenj poteka doma in v službi, povprečni avto stoji 23 ur na dan. GEN-I ima že več kot 70% elektrificiranega voznega parka, potrebno je dobro, premišljeno načrtovanje in spremljanje delovanja, od števila polnilnih postaj, njihovih lokacij, do preračunov priključnih in obračunskih moči. Kot vodilno podjetje želijo biti ambasador z zgledom, razvijajo tudi lastne rešitve (mikro mobilnost, kartica, digitalno upravljanje (platforma + aplikacija)).  

Nemčija naj bi do 2030 imela 1 milijon polnilnih postaj. EU predvideva 13 milijonov el. vozil. Lansko leto v Sloveniji je bilo kupljenih 700 takih vozil, letos naj bi jih bilo 1500. V EU je bilo leta 2019 98 modelov vozil, konec leta 2021 naj bi jih bilo 214. Subvencije ob nakupih se sicer zmanjšujejo, cene samih vozil pa tudi. Za vozila dražja od 65.000 € ni nepovratnih sredstev.  

GEN-I razvija še dodatne projekte, kot je TEK (trajnostni energetski krog), mikro-sistem, ki omogoča trenutno nadomeščanje izpada v širšem omrežju.        

Nasvet je bil predstavljen v okviru SBC Webinarja, ki je 15. decembra potekal v organizaciji SBC s partnerskim podjetjem GEN-I.