ZA hitre teste, ciljne ukrepe in relevantne podatke

Stališča

19. November 2020

ZA hitre teste, ciljne ukrepe in relevantne podatke

ZA hitre teste, ciljne ukrepe in relevantne podatke

SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 19. november 2020

ZA hitre teste, ciljne ukrepe in relevantne podatke

Z odgovornim ravnanjem moramo vsi delodajalci poskrbeti, da maksimalno poskrbimo za varnost zaposlenih. Zaposlene pozivamo, naj spoštujejo vse ukrepe v službi in doma. Pristojne pa, naj sprejemajo razsodne ukrepe na podlagi relevantnih podatkov. In naj ne zapirajo več gospodarstva.

V SBC — Klubu slovenskih podjetnikov z veliko zaskrbljenostjo spremljamo zadnje ukrepe zaradi epidemije, pa tudi nekatere izjave pristojnih o okužbah v podjetjih. Zdravstvenim ekipam in drugim ekipam v gospodarstvu, šolstvu in drugih sferah, predvsem vsem tistim na prvi fronti epidemije, se zahvaljujemo za vse, kar so doslej storili. Prav tako vsem podjetnicam, podjetnikom, zaposlenim, prebivalkam in prebivalcem Slovenije, ki vzorno upoštevajo ukrepe za zmanjšanje okužb. Toda v klubu smo tudi zaskrbljeni zaradi zadnjih ukrepov in zadnjih izjav o okužbah v podjetjih. Ta kriza ni samo zdravstvena, temveč je tudi gospodarska, sociološka, psihološka...Nanjo moramo gledati celovito. Celovito in razsodno je treba tudi ukrepati. Nekateri zadnji zdravstveni ukrepi in nekateri zdravstveni nasveti povzročajo dvome v razsodnost ukrepov in relevantnost podatkov, ki se ob informacijah o epidemiji objavljajo v javnosti. To ni dobro za medsebojno zaupanje. Izpostavljamo nekatera pomembna vprašanja, ki se nam porajajo:

  1.     Birokratski ukrep v trgovinah. Zakaj morajo v trgovinah z živili s celofanom in trakovi označevati police z izdelki, ki niso naprodaj? Kakšen smisel ima tak ukrep, če smo spomladi dokazali, da znamo v trgovinah ravnati zgledno tako, da omejimo število kupcev? Povzročili smo dodatno birokracijo v trgovinah, nejevoljo pri kupcih in dodatno ogrozili gospodarstvo zaradi zmanjšanja že tako nižje kupne moči.
  2.     Delo na črno. Zakaj ni dovolj ukrep prisotnosti ene stranke v kozmetičnem ali frizerskem salonu? Zakaj z zapiranjem omenjenih salonov spodbujamo delo na črno na domu, s čimer je nadzor nad upoštevanjem ukrepov vsaj bolj otežen, če ne celo slabši?
  3.     Mejni režim. V zadnjih dneh smo lahko opazili ogorčenje šoferjev slovenskih podjetij, ki ne smejo več domov k družinam v države zunaj EU. Razumemo, da so zasebni stiki lahko bolj tvegani kot poslovni. Težko pa je razumeti ukrep karantene za takšne voznike, če je bilo po včerajšnjih podatkih sledilnika covid-19 v zadnjih 14 dneh v Sloveniji na novo okuženih 19.538 oseb, vnosov iz Bosne in Hercegovine, od koder denimo prihaja zelo veliko šoferjev, pa samo 21. Tudi iz Hrvaške je bilo v zadnjih 14 dneh po podatkih sledilnika covid-19 samo 18 vnosov, pa smo spet priprli meje, četudi ni turistične sezone in so tam epidemiološke razmere boljše kot v Sloveniji. Vprašanje: ali se pri sprejemanju ukrepov upoštevajo relevantni podatki?
  4.     Ni podatkov o viru okužb! V zadnjih dneh se objavljajo podatki, za katere obstaja resen dvom v njihovo primernost za odločanje. Čez vikend smo lahko prebrali izjavo visoke predstavnice zdravstvene stroke: »Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) trenutno sicer ne beleži vira okužb, beleži pa okuženost po nekaterih poklicnih skupinah. Iz teh podatkov razberemo, da okuženi delajo v različnih dejavnostih. Sklepamo, da se velik del okužb prenaša tudi na delovnih mestih

Takšna interpretacija pri tako razpršenih okužbah v Sloveniji ni korektna niti strokovna. Poleg tega je izjava podana ob priznanju, da NIJZ sploh nima podatkov o viru okužb. Prepričani smo, da smo v podjetjih med tistimi, ki zelo skrbijo za zaščito zaposlenih pred virusom, zato si zaposleni in podjetja, pa tudi javnost zasluži transparentne in korektne podatke. Primer: hrvaški minister za šolstvo Radovan Fuchs je v torek takole ponazoril svoje stališče, da še ne bodo uvajali šole na daljavo: »Zelo temeljito pazimo na razmere, ne želimo pa biti panični. Po današnjih podatkih je na Hrvaškem okuženih 1366 učencev in 549 uslužbencev v šolah. To je 81 učencev manj in 34 uslužbencev šol manj kot dan pred tem.« Ali imamo v Sloveniji takšne podatke? Ali jih imamo za gospodarstvo? Če jih imamo, bi bilo prav, da jih transparentno predstavimo javnosti. Če jih nimamo, ni prav, da se sklepa iz podatkov, ki niso relevantni. Samo absolutni podatki o okuženih po poklicni izobrazbi, ne da bi hkrati objavili delež okuženih po poklicni izobrazbi, niso dovolj. V SBC — Klubu slovenskih podjetij smo prepričani, da je večina podjetij zelo vestno poskrbela za zaščito svojih zaposlenih. Med drugim smo tudi v klubu poskrbeli za predstavitev vzornih primerov med člani. Pa tudi za informacijo, da naš član ponuja hitre teste z mobilnimi enotami, s katerimi je možno bolje poskrbeti za zdravstveno varnost zaposlenih oziroma kje podjetja teste lako naročijo ustrezno in neoporečno testiranje s hitrimi testi. Zato apeliramo, da se v javnosti ne navaja posameznih primerov, ki ne sledijo ukrepom tako, kot da je to splošni primer v podjetjih. Takšne primere naj se prijavi pristojnim, hkrati pa naj se poostri nadzor nad njimi. Vsak od nas namreč s svojim ravnanjem ne varuje le svojega zdravja in zdravja bližnjih. S svojim ravnanjem varujemo tudi svoje službe, svojo blaginjo in svobodo gibanja. V zadnjih dneh se je zaradi omenjenih primerov težko izogniti občutku, da sprejemamo ukrepe, ne da bi vedno imeli relevantne podatke za to oziroma ne da bi jih pravilno interpretirali. Težko se je izogniti občutku, da se ukrepi pogosto ne sprejemajo ciljno. Navsezadnje se je težko izogniti občutku, da se zato že pripravlja javnost na še večje zapiranje gospodarstva. To bi imelo velikanske razsežnosti. Če zapremo podjetja, ki so v mednarodnih ali nacionalnih pomembnih verigah, bo to povzročilo izjemno veliko škodo. Podjetja bodo izgubljala posle, tudi dolgoročno. Morala bodo odpustiti veliko zaposlenih. In zabredli bomo v hudo krizo. Zato predlagamo naslednje: -       Da se povsod, ne le v podjetjih, poostri nadzor nad kršitelji. -       Da se hitro sprejmejo in objavijo strokovni protokoli za uporabo hitrih testov v različnih organizacijah, za katere je že pred časom postalo jasno, da so koristni in jih v mnogi državah že množično uporabljajo za testiranje in zajezitev okužb. Pri nas pa so mnogi strokovnjaki žal mesece zavračali hitre teste. Menimo, da jih je nujno uvesti, na najbolj kritično okuženih krajih pa nato podkrepiti še s testi PCR. -       Da vlada resno razmisli o množičnem testiranju s hitrimi testi po slovaškem vzoru, kajti na Slovaškem po testiranju in ukrepih že zelo pada število novih okužb. -       Da se na ta način vzpostavi razmere za čim hitrejše odpiranje gospodarstva, šol in drugih dejavnosti, ne pa da se na podlagi nerelevantne podatkov in njihove vprašljive argumentacije ustvarja razmere za morebitno še večje omejevanje in zapiranje gospodarskih dejavnosti. -       Da so ukrepi ciljno usmerjeni, sprejeti na podlagi relevantnih podatkov in ne birokratsko, kot v primeru trgovin. -       Da se odloča razsodno in ne iz dneva v dan drugače, ker to onemogoča planiranje podjetij in reagiranje podjetij na ukrepe.

SBC — Klub slovenskih podjetnikov bo z veseljem sodeloval pri predlogih in presojah podatkov in ukrepov. Skupaj lahko zmagamo le, če bomo drug drugemu zaupali in če bomo pri ukrepih razsodni.    

E-novice

Naročite se na ključne informacije in praktične nasvete.

Zahtevano
Zahtevano
To spletno mesto varuje Google reCAPTCHA in veljata Politika zasebnosti in Pogoji storitve.