(pravni nasvet) Na kaj morate paziti pri izvedbi postopkov za presežne delavce

Odgovori na aktualna in najbolj bistvena pravna vprašanja pri izvedbi postopkov ugotavljanja presežnih delavcev. Avtorica: odvetnica Polona Fink Ružič (Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji o.p., d.o.o.)

1. Ali res vemo, kdaj je potrebno pripraviti program presežnih delavcev?

Zmotno je prepričanje, da se kvota, ki je v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) določena kot merilo za nastop obveznosti začetka programa presežnih delavcev vedno nanaša le na družbo kot celoto in le za primer, ko bodo pogodbe o zaposlitvi delavcem prenehale na podlagi redne odpovedi iz poslovnega razloga. V določenih okoliščinah se kvota presoja le v razmerju do dela družbe,  ki je do določene mere trajna zaokrožena celota. Prav tako se v omenjeno kvoto štejejo tudi drugi načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi, na primer sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, če je pobuda za sklenitev takšnega sporazuma nastala iz poslovnega razloga na strani delodajalca.

2. Ali je potrebno pri izračunu kvote upoštevati le zaposlene ali tudi druge osebe, ki opravljajo delo za družbo (na primer agencijske delavce ali s.p.)?

Praviloma se pri izračunavanju kvote upošteva le delavce, ki za delodajalca opravljajo delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Agencijskih delavcev se glede na trenutno sodno prakso ne upošteva v kvoti. V primeru, da hkrati ne bi bila odpovedna pogodba fiktivnim s.p. (ali d.o.o.) in/ali ne bi bila odpovedana pogodba o zagotavljanju agencijskih delavcev pa bi lahko prišlo do ugovora glede obstoja poslovnega razloga. V kolikor bi bila odpovedana civilna pogodba fiktivnemu s.p. (ali d.o.o.) pa bi ta lahko tožil na obstoj delovnega razmerja, hkrati pa bi drugi delavci, ki bi bili »individualno odpuščeni«, zatrjevali, da bi glede na to, da je bila pogodba odpovedna tudi fiktivnim s.p. (ali d.o.o.), moral biti pripravljen program presežnih delavcev, saj je bila izpolnjena kvota po ZDR-1.

3. Ali je potrebno v kvoti upoštevati tudi delavce, ki so varovani pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov?

Da, tudi te delavce je potrebno všteti v kvoto. 

4. Kako pa se upošteva časovni pogoj 30 dni? Ali se lahko izognem programu, tako da odpuščanja razdelim in jih izvedem v razmaku na primer 2 mesecev?

Ne. Bistvena je trenutek, ko delodajalec ugotovi, da bo v naslednjih 30 dneh nastopil poslovni razlog, zaradi katerega bo postalo nepotrebno delo večjemu številu delavcev. Iz sodne prakse izhaja, da zakon prepoveduje, da bi delodajalec v zaporednih 30-dnevnih obdobjih odpovedoval pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšim skupinam delavcev.

5. Ali lahko kriterije za izbiro presežnih delavcev delodajalec oblikuje brez soglasja sindikata?

V zvezi s kriteriji ZDR-1 zahteva le obveščanje in posvetovanje s sindikatom, ne pa tudi soglasja. Svetujemo, da se soglasje poskuša pridobiti, v kolikor to ni mogoče, pa postopek zaradi tega ne bo nezakonit.

6. Ali zakon določa obvezne kriterije? 

Zakon načeloma ne določa obveznih kriterijev, določa pa primere kriterijev, in sicer strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, delovno uspešnost, delovno dobo, zdravstveno in socialno stanje, da gre za starša treh ali več mladoletnih otrok ali edinega hranitelja družine z mladoletnimi otroki. Je pa potrebno obvezno upoštevati, da imajo ob enakih kriterijih prednost pri ohranitvi zaposlitve tisti delavci s slabšim socialnim položajem. Možno pa je, da ste obvezne kriterije določili s podjetniško kolektivno pogodbo. V tem primeru kriterijev brez soglasja sindikata ne morete spremeniti.

7. Ali je potrebno kriterije upoštevati tudi pri določanju omilitvenih ukrepov? 

Ne, pri določitvi tega, katerih omilitvenih ukrepov bodo deležni posamezni delavci, ki so bili po kriterijih določenih kot presežni, ni potrebno uporabiti kriterijev. 

8. Uveljavljali smo interventne ukrepe po interventni zakonodaji, ki vsebuje tudi določbe o prepovedi odpuščanja. Ali sploh lahko začnemo s postopkom razreševanja presežnih delavcev? 

Postopek programa presežnih delavcev lahko pričnete po poteku roka, ki ga določa posamezen interventni zakon oziroma v odvisnosti od tega, katere interventne ukrepe ste uveljavljali. Interventna zakonodaja tako večinoma uveljavlja prepoved odpuščanja za čas prejemanja sredstev, v določenih primerih pa ta prepoved velja še en mesec po tem.