Panoga, ki jo je epidemija povsem oklestila

Avtorica: Daša Šprinčnik

»Z razglasitvijo epidemije in sprejetjem ukrepov za njeno zamejitev je naše poslovanje skoraj v celoti obstalo. Poslovanje smo morali reorganizirati v obdobju, ki sicer predstavlja vrhunec izvedbe naših načrtov. Do konca leta pričakujemo najmanj 80-odstotni upad dogodkov in prireditev glede na preteklo leto. Zaradi ponovnega poslabšanja epidemiološke slike pa spet prihaja do odpovedi med poletjem rezerviranih storitev,« ugotavlja Marija Petre, direktorica podjetja Petre šotori, ki ponuja najem prireditvenih komponent in posluje v Sloveniji ter sosednjih državah, največ v Avstriji.

Industrija srečanj, ki med svoje dejavnosti šteje organizacijo dogodkov, sejmov in razstav pogostitve, najeme prireditvene opreme in drugo, je bila do izbruha pandemije zelo dobičkonosen del slovenskega turizma. Na leto je ustvarila 270 milijonov prihodkov. Zdaj nujno potrebuje dodatne ukrepe za ohranitev gospodarske panoge. Beleži namreč med 80- in 100-odstotni upad prometa. To dokazujejo tudi ekonomski kazalniki. Vlada je sicer do konca septembra podaljšala ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, a po ocenah sogovornikov to ne bo dovolj.

Nove priložnosti iščejo vsepovsod

»Do prvih odpovedi prihodov azijskih gostov je prišlo že januarja,« ugotavlja tudi Martin Jezeršek, generalni direktor Jezeršek gostinstvo, d. o. o., ki je v preteklih letih organiziralo okoli 2500 dogodkov na leto in na področju cateringa beleži 90-odstotni upad prometa. »Sredi marca se je dejavnost povsem ustavila in sprejeli smo strateško usmeritev, da iščemo nove priložnosti, s katerimi bomo kratkoročno in srednjeročno v čim večji meri nadomestili izpad dohodka na področju strežbe na prireditvah (catering). Zagnali smo novo storitev e-catering, ki je namenjena pogostitvam na manjših zasebnih in poslovnih srečanjih ter deluje v skladu z vsemi epidemiološkimi standardi,« pojasnjuje Jezeršek, ki je julija zagnal tudi poslovanje dveh novih lokalov, prerazporedil nekatere zaposlene, izpeljal korenito reorganizacijo in tako preprečil odpuščanja.

Podjetje Petre šotori se je za zdaj ustrezno odzvalo na povečano povpraševanje javnih zavodov, kot so bolnišnice, zdravstveni domovi in domovi za ostarele, ter večjih podjetij, ki svojega obratovanja kljub epidemiji niso mogli prekiniti ali pa so ga celo še povečali. »Postavljali smo vstopne točke za testiranje na covid-19, kot so manjše pagode in podobna oprema,« pravi Marija Petre in opozarja, da bo treba ukrepe vlade še podaljševati, sicer bodo prisiljeni odpuščati »dobre in zveste« kadre, škoda pa bo »gospodarska, socialna in družbena«. V jesenskem času sicer svojo opremo ponujajo šolam in vrtcem, saj bi lahko služila kot vstopne točke lažjemu razvrščanju in ločevanju učencev pred šolami in telovadnicami.

»Postavljali smo vstopne točke za testiranje na covid-19, kot so manjše pagode in podobna oprema.« Marija Petre

Zgledovati se bo treba po tujih dobrih praksah  

V podjetju Menart Records so po besedah direktorja Boštjana Menarta do novega leta odpovedali vse dogodke in aktivnosti v zvezi z industrijo srečanj. Na srečo jim to področje sicer predstavlja manj kot pet odstotkov celotnih prihodkov, zato to ne bo bistveno vplivalo na poslovanje v letošnjem letu. »Izpad s tega področja bomo nadomestili s pravicami iz pretočne uporabe vsebin,« napoveduje Menart in dodaja, da bodo posledice za celotno glasbeno industrijo katastrofalne, če se bo sedanje stanje nadaljevalo tudi drugo leto. »Brez koncertov nove vsebine ne morejo zaživeti, mnogi deležniki izgubijo motivacijo za ustvarjanje in celotna industrija tako zastane. Ne samo spodbude ustvarjalcem, tudi dogodki v živo so nujno potrebni,« zaključi Menart.

Enakega mnenja je Jezeršek; po njegovih besedah se bo za blaženje krize v njihovi panogi treba zgledovati v tujini, kjer so že predstavili nekaj primerov dobre prakse, kot je bil koncert z ohranjanjem medsebojne razdalje v Newcastlu v Angliji, pa tudi prvi drive-in koncert skupine Tabu v Ljubljani. Industrija srečanj potrebuje pomoč. Čeprav so napovedi za jesen in zimo boljše, je to namreč še vedno pod ravnjo, ki omogoča preživetje tistim, ki so odvisni zgolj od industrije srečanj. Velikih dogodkov, ki ustvarijo največ dodane vrednosti, praktično ni. »Obstaja realna grožnja, da bo trg uničen in da čez pol leta ne bo več ponudnikov, ki bi lahko organizirali in izvedli srednje velike in velike dogodke na visoki ravni. Podjetje Jezeršek gostinstvo bo preživelo, a bojimo se, da spomladi ne bomo imeli partnerjev, s katerimi smo leta in leta gradili industrijo srečanj v Sloveniji,« predvideva Jezeršek.

Bo takšna panoga le še preteklost?

Da bo industrija srečanj potrebovala največ časa za okrevanje, meni tudi Miro Hribar, direktor podjetja Demaco, ki se ukvarja z organizacijo turističnih potovanj in deluje izključno na tujih trgih. »Posledice krize bodo vidne predvsem v odhodu specializiranih kadrov, ki so jih podjetja dolga leta izobraževala, in pa v pomanjkanju denarja za promocijo. Trženje v industriji srečanj je specifično, drago in intenzivno, primerjava s trženjem klasičnega turizma ne zdrži. Po koncu krize bomo zaplavali v bazenu z morskimi psi, torej destinacijami, ki imajo za promocijo industrije srečanj na voljo bistveno več denarja. Če ne bomo prisotni, bodo naša velika pretekla vlaganja zbledela in znašli se bomo na začetku. Seveda pa bo okrevanje naše industrije še težje, če bodo tudi po krizi veljala kakšna psihotična pravila omejevanja druženja, razdalje in podobno. V tem primeru lahko na industrijo, kot smo jo poznali nekoč (daleč najbolj dobičkonosen del turizma), pozabimo,« opozarja Hribar in dodaja, da je bila industrija močno prizadeta že s propadom Adrie Airways. »Danes se lahko ljubljansko letališče glede števila linij v regiji primerja z letališči, kot sta letališče Morava v Kraljevu in letališče Tuzla. Vsi drugi so nas že krepko prehiteli,« nadaljuje.

V podjetju Demaco tako v letu 2020 beležijo 100-odstotni upad prihodkov. Če se epidemiološka slika umiri, pa prve prilive pričakujejo nekje v aprilu 2021. »Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem nismo odpustili niti enega zaposlenega, finančno pomagamo tudi nekaterim s. p.-jem, s katerimi smo tesneje sodelovali. Razliko med 80 odstotki povprečja zadnjih treh plač in pomočjo države krijemo iz lastnih finančnih rezerv, prav tako vse nujne stroške poslovanja. Trenutno alternative za nas ni; upamo, da bomo v popolni ekipi dočakali konec krize in se približali rezultatom iz preteklih let,« pojasnjuje Hribar.

Priložnost: predsedovanje EU

Priložnost vidi v tem, da bi jih država vključila v načrtovanje in izvedbo logistike predsedovanja EU v prihodnjem letu. »Na voljo imamo strokovno usposobljeno ekipo. Imamo vrsto referenc, med drugimi tudi reference za organizacijo dogodkov Sveta Evrope in Evropske komisije. Zagotovo bi bila to bolj smotrna rešitev kot pa napovedano zaposlovanje zunanjih sodelavcev brez izkušenj,« verjame Hribar in za konec razkrije podatek iz tujine: »Poslovnega turizma ni. Vem le za večje medijske dogodke avtomobilske industrije, za katere pa zaradi slabih letalskih povezav Slovenija ni primerna. Tako na Hrvaškem kot v Črni gori so vsi naši naročniki dogodke odpovedali, torej je v tujini približno enako kot pri nas. Ko smo svoji bazi naslovnikov poslali zadnji novičnik, je bilo več kot 30 odstotkov elektronskih sporočil zavrnjenih s pojasnilom, da elektronski naslov ne obstaja. To pove vse...«