Kako poskrbeti za dobro delujoč imunski sistem v času covida-19

Za aktiven imunski sistem, ki nas varuje pred virusi, bakterijami in glivami, lahko največ naredimo, preden zbolimo. Povprečno odrasla oseba zboli dvakrat letno. Kar je več, je posledica oslabljenega imunskega sistema, pojasnjuje prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm. Preberite tudi, zakaj ima vitamin D posebej ključno vlogo pri vzpostavljanju dobro delujočega imunskega sistema, kar je v času epidemije koronavirusa covid-19 še posebej pomembno za obrambno sposobnost našega organizma. Podjetja v času epidemije covid-19 sprejemajo ukrepe za preprečevanje in omejevanje širjenja virusa z namenom ohraniti kar najbolj nemoteno poslovanje. Ob tem pa je pomemben še en vidik, ki prav tako pripomore k zmanjševanju okužb: skrb za aktiven in dobro delujoč imunski sistem.

KAKO DELUJE IMUNSKI SISTEM?

Imunski sistem je največji človekov organ. Prisoten je povsod v telesu, začenši s prebavil in pljuči. Je nekakšno srce našega organizma, pojasnjuje prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., ki je na Fakulteti za farmacijo UL vključen v svetovanje in pripravo pisnih gradiv (seminarji, webinarji, monografije, publikacije) v zvezi s prehrano, vitamini, minerali in aktivatorji imunskega sistema v času epidemije z virusom Sars-CoV-2. Imunski sistem so celice in tkiva v našem organizmu, ki nam omogočajo:

• zaščito pred bakterijami, virusi in glivami,
• odstranjevanje odmrlih celic,
• odstranjevanje nenormalnih (rakavih) celic

Z oslabljenim imunskim sistemom so povezane številne bolezni. Ne zgolj okužbe z virusi in bakterijami, pač pa tudi debelost, sladkorna bolezen tipa 2, nekatera rakava obolenja, luskavica (če se aktivira), kronična vnetja (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis, revmatoidni artritis) in dermatitis. Kako deluje imunski sistem? Kjer koli se zgodi vstop zunanjih bakterij, virusov in gliv v naše telo, naj si bo preko ust, dihal, prebavnega trakta ali preko kože, jih naše antigen prezentirajoče celice razpoznajo kot tujek, aktivirajo se obrambni procesi.

Pomembno je vedeti, da imunski sistem lahko krepimo, dokler smo zdravi, ko zbolimo pa ne več, poudarja prof. dr. Borut Štrukelj.

DEJAVNIKI, KI ZMANJUŠEJO DELOVANJE IMUNSKEGA SISTEMA

1. Stres (fizični in psihični stres, naporno delo, neurejeni odnosi...): skrb za delujoč imunski sistem se zlasti nanaša na zmanjševanje stresa, poudarja prof. dr. Borut Štrukelj. Ob stresu se sproščajo naši vnetni hormoni, pri čemer ti stalno zmanjšujejo aktivacijo imunskega sistema. Če se to dogaja daljši čas, je naš imunski sistem oslabljen.
2. Premalo spanja
3. Premalo gibanja (v naravi, sonce)
4. Nepravilna prehrana
5. Dolgotrajno jemanje nekaterih zdravil (antibiotiki, steroidi)
6. Bolezni (okužbe, rak, sladkorna bolezen...)

NAJPOGOSTEJŠI SIMPTOMI OSLABLJENEGA IMUNSKEGA SISTEMA

Oslabljen imunski sistem se zlasti kaže kot utrujenost, okužbe in vnetja, alergije, počasno celjenje ran, kronična driska, kot infekcije v ustih in sluznicah, ki jih povzročajo glivice in virusi.  Povprečna odrasla oseba dobi na leto dvakrat prehlad ali drugo okužbo. Kar je več, je posledica oslabljenega imunskega sistema.

KAKO KREPIMO IMUNSKI SISTEM

Celice imunskega sistema so zelo aktivne. Ob tem se sprošča veliko prostih kisikovih radikalov. Poleg tega pa omenjene proste kisikove radikale sprošča tudi okolica. Zato potrebujemo regeneracijo celic. Pomagajo nam antioksidanti (vitamin C, likopen, vitamin E, polifenoli iz rastlin, prav tako vitamin D, ki ima pri tem prav posebno vlogo).

Vitamini in minerali

Vitamini in minerali imajo pomembno vlogo pri spodbujanju delovanja imunskega sistema. Ključni pri tem so spodaj našteti vitamini in minerali, ki se nahajajo v naslednjih glavnih virih: - Vitamin A: v telo ga prejmemo z raznovrstno hrano. Ta vitamin se skladišči v telesu. Nahaja se v naslednji hrani: jetra, jajca, mleko, sir, ribe, korenje, sladek krompir, špinača, brokoli, paprika, marelice. - Vitamin B6: Meso, ribe, soja, kalčki, riž, banane, krompir, korenje. - Vitamin B12: Drobovina, ribe, meso, jajca, mleko, sir. - Vitamin C: Ta vitamin močno krepi imunski sistem. Sadje in zelenjava, predvsem rdeča paprika, radič, brokoli, pomaranča, limona, grenivka, jagode, krompir. Zanimivost glede krompirja: ima približno toliko vitamina C kot limona. S kuhanjem se približno polovica vitamina C v krompirju izniči. 200 gramov krompirja dnevno zagotavlja dovolj vitamina C. Priporočen dnevni odmerek vitamina C je 100 miligramov. V času pandemije lahko odmerek povečamo na 500 miligramov do enega grama dnevno. Pri tem ne smemo pretiravati, en gram je zgornja meja. Pomembno je piti dovolj tekočine, saj moramo skrbeti za delovanje ledvic. V nasprotnem primeru lahko nastane ledvični pesek.

- Vitamin E:

Rastlinska olja, oreški, semena, špinača, brokoli. - Cink: Vloga cinka pri covid-19 je, da je zaviralec virusnega SARS-CoV-2 encima, ki se zato ne more razmnoževati. Vendar cink za vstop v celice potrebuje pomoč. Koncentracija cinka izven cellic mora biti zadostna, da lahko cink prehaja tudi v celice. Molekule, ki pri tem pomagajo, se nahajajo v naslednjih živilih: jetra, meso, morski sadeži, trdi siri, oreški, bučna semena, sezam, fižol, leča. Priporočen dnevni odmerek cinka: 6 miligramov na dan. - Selen: Morska hrana, meso, mleko, jajca, brazilski oreščki, indijski oreščki. - Baker: Morski sadeži, jetra, sezam, oreški, stročnice, suho sadje, kakav, žita, krompir, avokado. - Železo: Meso, ribe. Med pomembnimi viri  so tudi žita in žitni izdelki, stročnice ter zelenjava-slabša absorpcija železa! Najbolje: skupaj z vitaminom C Prehrana V primeru okužbe in težjega poteka bolezni covid-19 se lahko zgodi, da mora oseba daljši čas ležati, to pa vodi v močno izgubo mišične mase. Zato je pomembno v telo vnesti zadostne količine beljakovin. - Vnos beljakovin (rastlinske ali živalske): ribe (omega-3), jajca, mleko in mlečni izdelki, stročnice (fižol, čičerika, soja, leča). - Priporočljivo je povečati količino vnosa na 100 gramov beljakovin na dan. S tem si zagotovimo določeno rezervo pred izgubo mišične mase. Tekočina Poskrbite za dovolj tekočine! Visoka temperatura namreč vodi v izjemno dehidracijo, ta pa v močno izraženost bolezni. Težava, zlasti pri starejših, je, da nimajo refleksa žeje. Pogosto se dogaja, da mislimo, da smo lačni, a smo dejansko žejni. Poskrbite za to, da aktivirate refleks žeje. Ženske naj bi na dan zaužile okoli 2 l, moški pa okoli 2,5 l tekočine

OSTALE RASTLINE, KI AKTIVIRAJO IMUNSKI SISTEM

Prof. dr. Štrukelj pojasnjuje, da h graditvi dobro delujočega imunskega sistema lahko prispevamo tudi z uživanjem beta glukanov iz gliv (gobe, kvasovke) in ameriškega slamnika: - Beta glukani iz gliv: kvasovke (Saccharomyces cerevisiae), oves, ječmen, višje glive, predvsem lesne glive - lesne gobe, ki rastejo na trhlih drevesih, pomagajo aktivirati imunski sistem, denimo ostrigar, pisana ploskocevka, trametes versicolo in druge. - Ameriški slamnik: tradicionalna rastlina ameriških indijancev za krepitev imunskega sistema. Lastnost ameriškega slamnika je, da učinkuje kratek rok in v času, ko smo zdravi. Če zbolimo, nima več učinka na aktivacijo imunskega sistema. Opozorilo: ni priporočljiv po presaditvi organov.

STRES, IMUNSKI SISTEM IN ADAPTOGENI

Stresu se v današnjem načinu življenja ne moremo izogniti. Stres je odziv organizma na potencialno škodljiv dejavnik: zunanji (telesni napad, ropot, blisk) ali notranji (žalost, bolezen, pomanjkanje kisika ali glukoze v krvi). Gre za obrambni sistem organizma na zunanje dejavnike. Po drugi strani pa je stres reakcija, ki spodjeda imunski sistem. V stresu se sproščajo stresni hormon kortizol in ostali hormoni, zmanjša se raven serotonina (hormona sreče), zviša se krvni pritisk in raven krvnega sladkorja ter zmanjša delovanje imunskega sistema. Snovi, ki zmanjšujejo vpliv stresnih hormonov, kot so kortizol, adrenalin in noradrenalin, na telo so adaptogeni. Ti stalno uravnovešajo vpliv stresnih hormonov, tako v smer, da jih ni preveč, kot v obratno smer. Delovanje adaptogenov spodbujamo z uživanjem ginsenga, elevterokoka (sibirskega ginsenga), bosvelije.

ALI LAHKO PRETIRANO AKTIVIRAMO IMUNSKI SISTEM?

Ne, odgovarja prof. dr. Borut Štrukelj. S prehranskimi dopolnili pretirane aktivacije ni mogoče doseči, saj se pri boleznih, ki so povezane z imunskim sistemom, razvijejo posebne oblike celic, prenašalcev, protiteles (IgE pri astmi, alergeni, nenormalna protitelesa pri plazmacitomu, multipli sklerozi). Izjema: preveč vitamina D lahko vodi do nastanka ledvičnih kamnov, prav tako je to lahko posledica preveč vitamina C.