ZAKON O ZAGOTOVITVI DODATNE LIKVIDNOSTI GOSPODARSTVU ZA OMILITEV POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19 (ZDLGPE)

Zvišuje se najvišji skupni znesek glavnice kredita iz 10% prihodkov od prodaje v letu 2019 na 25% Predlog zakona določa, da se najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditojemalca, za izpolnitev katerega skladno z ZDLGPE odgovarja Republika Slovenija, znaša do 25 % prihodkov od prodaje v letu 2019 ali dvojni znesek stroškov dela za leto 2019. (prej 10% prihodkov od prodaje  v letu 2019 in ni smelo presegati zneska stroškov dela za leto 2019). Prav tako ne bi bilo več potrebno, da je kreditojemalec vključen v sistem obveznega večstranskega pobota po zakonu, ki ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline.

ZAKON O ZAČASNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC COVID-19 (ZZUOOP)

Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa se podaljša do 30. junija 2021. Predlog zakona predvideva podaljšanje ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Tako lahko delodajalec posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom do 30. junija 2021. Ukrep čakanja na delo se podaljšuje do 31. januarja 2021, zvišuje se tudi povračilo izplačanega nadomestila plače, razširja se tudi nabor upravičencev Podaljšuje se ukrep čakanja na delo tako, da lahko upravičeni delodajalec napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. januarja 2021. Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20% glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so bili registrirani najkasneje na dan 1. september 2020 in ki se jim bodo povprečni mesečni dohodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 30. septembra 2020.  Če pogoji iz tega odstavka od predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Če vlogo vloži delodajalec, registriran po 1. septembru 2020, ZRSZ vlogo s sklepom zavrže. Zoper sklep ni pritožbe.« Višina delnega povračila izplačila nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I). Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vlogo je v roku iz prejšnjega stavka mogoče vložiti najpozneje do 15. januarja 2021. Delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.

ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO (ZIUZEOP)

Podaljšanje oddaje vloge za odlog plačila kreditnih in drugih obveznosti Dolžnik kreditnih ali drugih obveznosti, sklenjenih na podlagi Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) ter s tem poveznim odlogom in obročnim plačevanjem, sklenjenim v skladu s 77. členom Zakona o javnih financah, naslovi na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe najkasneje v dvanajstih mesecih po preklicu epidemije. Javni sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, ki preko javnih razpisov ali javnih pozivov izvaja kreditiranje, lahko odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za največ 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, še niso zapadle v plačilo. Kreditojemalec naslovi na javni sklad vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje do 30. junija 2021.

ZAKON O INTERVENTNEM UKREPU ODLOGA PLAČILA OBVEZNOSTI KREDITOJEMALCEV (ZIUOPOK)

Odlog plačila obveznosti  iz kreditne pogodbe tudi za obveznosti, ki do 19.10.2020 še niso zapadle v plačilo Ne glede na prvi odstavek 2. člena ZIUOPOK banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev v skladu z določbami 2. in 3. člena ZIUOPOK, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do druge razglasitve epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki je začela veljati 19. oktobra 2020 (v nadaljnjem besedilu: druga epidemija virusa), še niso zapadle v plačilo. Banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje do 31. januarja 2021 v skladu z določbami 2. in 3. člena ZIUOPOK tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti tega zakona. Kreditojemalec naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje do 31. decembra 2020. Vlada lahko s sklepom ta ukrep podaljša še za obdobje šest mesecev.

ZAKON O DAVČNEM POSTOPKU

Ne glede na prvi odstavek 102. člena in prvi odstavek 110. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) lahko davčni organ dovoli odlog plačila davka ali prispevkov za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Davčni organ lahko ne glede na peti odstavek 102. člena ZDavP-2 dovoli odlog za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka ali prispevkov v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev zaradi epidemije tudi za akontacije davka ali davčni odtegljaj. Davčni organ odloči o odlogu oziroma plačilu davkov ali prispevkov po tem členu v roku osmih dni od dneva prejema vloge.

ZAKON O STVARNEM PREMOŽENJU DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI

Oprostitev plačila najemnin najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki so v lasti Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih skupnosti Ne glede na določbo 62. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti se najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa je bistveno otežkočeno, v obdobju trajanja razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije oziroma v obdobju, ko v skladu s sprejetimi predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti ni bilo dopustno, to je od vključno 19. oktobra 2020 dalje, ne zaračunava najemnina ali del najemnine. O upravičenosti do oprostitve plačila najemnine ali njenega dela odloča predstojnik oziroma predstojnica upravljavca oziroma organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji iz točke 3.1 Začasnega okvira in sicer, da: — najemnik dne 31. decembra 2019 ni bil podjetje v težavah, kot je opredeljeno v 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU; — skupni znesek javnih sredstev, ki jih prejme najemnik, v skladu s točko 3.1 Začasnega okvira, ne presega 800.000 evrov ali 120.000 evrov, če je najemnik dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000 evrov, če je najemnik dejaven na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, vsi navedeni zneski pa morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev; — skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne presega omejitev, določenih v prejšnji alineji; — ukrepi na podlagi tega zakona ne izključujejo dodelitve pomoči de minimis oziroma pomoči, dodeljene v skladu s Splošno uredbo o skupinskih izjemah, če so spoštovane določbe relevantnih aktov Evropske komisije.

ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU GOSPODARSTVA

Delno povračila nekritih fiksnih stroškov Upravičenec do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov v upravičenem obdobju iz osmega odstavka je pravna ali fizična oseba, ki:

• je bila registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti najkasneje do 1. septembra 2020,
• ima vsaj enega zaposlenega na dan uveljavitve tega zakona ali je samozaposlen, ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena Zakona o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 — ZSVarPre-C, 101/13 — ZIPRS1415, 44/14 — ORZPIZ206, 85/14 — ZUJF-B, 95/14 — ZUJF-C, 90/15 — ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) ali je družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2,
• ni na dan 31. december 2019 podjetje v težavah v smislu Uredbe Komisije (ES) št. 651/2014, z dne 17. 6. 2014,
• ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19. Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v upravičenem obdobju zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za 40 ali več odstotkov glede na isto obdobje leta 2019. Za leto 2019 se upoštevajo podatki iz poslovnih izkazov, ki so bili oddani do 31. maja 2020. Če je bil upravičenec registriran za opravljanje dejavnosti po 1. oktobru 2019, je do pomoči upravičen tisti upravičenec, ki mu bodo prihodki v upravičenem obdobju zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za 40 ali več odstotkov v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki od registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje in
• zagotavlja, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov.

Upravičenec ne more biti:

• neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70%,
• delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan oddaje vloge,
• tuje diplomatsko predstavništvo in konzulat, mednarodna organizacija, predstavništvo mednarodnih organizacij ter institucija, organ in agencija Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Nekriti fiksni stroški za potrebe tega ukrepa predstavljajo mesečne nekrite fiksne stroške v upravičenem obdobju, ki so ocenjeni v višini ene dvanajstine 14,4 odstotkov letnih prihodkov od prodaje v primeru upada prihodkov več kot 70 odstotkov oziroma v višini ene dvanajstine 7,2 odstotkov letnih prihodkov od prodaje  primeru upada prihodkov od prodaje od 40 do 70 odstotkov. Nekriti fiksni stroški se za potrebe tega ukrepa določijo kot določen odstotek celoletnih prihodkov od prodaje upravičenca leta 2019 na mesec v upravičenem obdobju, če gre za upravičence ustanovljene do 1. oktobra 2019 oziroma kot določen odstotek prihodkov od prodaje upravičenca od njegove registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje, na mesec v upravičenem obdobju. Nekriti del navedenih fiksnih stroškov  pa se upravičencu določi v višini, kot izhaja iz petega odstavka tega člena. Višina nekritih fiksnih stroškov se izračuna glede na naslednjo lestvico:

Upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju v primerjavi s prihodki od prodaje v  enakem obdobju leta 2019 oziroma upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju v primerjavi s prihodki od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje	Višina nekritih fiksnih stroškov se določi v odstotku od letnih prihodkov za leto 2019 oz.  prihodkov od prodaje v času od registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje za vsak mesec poslovanja v upravičenem obdobju iz devetega odstavka tega člena
40 % do vključno 70 %	0,6 %
nad 70 %	1,2 %

  vendar ne več kot:

• 1.000 (tisoč) evrov mesečno na redno zaposlenega v upravičenem obdobju;
• 70 % neto izgube (AOP 187) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oz. 90% neto izgube (AOP187) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju. Velikost upravičenca se določa skladno s Prilogo 1 Uredbe Komisije (ES) št. 651/2014, z dne 17. 6. 2014.

Število redno zaposlenih in velikost upravičenca se  ugotavlja na dan oddaje vloge. Za upravičence, ki so bili registrirani do 1. oktobra 2019, kritje nekritih fiksnih stroškov v upravičenem obdobju ne sme presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.12 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20.3.2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4.4.2020 str. 1, sprememba UL C št. 164 z dne 13.5.2020, str. 3, sprememba UL V 2018 z dne 2.7.2020, str. 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13.10.2020, str. 1 (v nadaljevanju: Sporočilo Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči). Za upravičence, ki so bili registrirani od vključno 1. oktobra 2019 do 1. septembra 2020, nekriti fiksni stroški skupaj z ostalimi pomočmi ne sme presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči. Upravičeno obdobje pomoči je od 1. oktobra 2020 do 31. decembra 2020. Upravičeno obdobje pomoči se lahko s sklepom vlade podaljša za največ šest mesecev. Pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov se  upravičencem lahko dodeli na osnovi ocenjenih podatkov. Upravičenost do prejete pomoči se ugotavlja naknadno skladno s petim odstavkom 107. člena. Neto izguba pomeni neto čisto izgubo (AOP187) v upravičenem obdobju po pravilih računovodenja. Za potrebe tega člena je mesečna izguba lahko zgolj ocenjena. Za izplačilo pomoč v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov upravičenec preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS), najkasneje do 31. decembra 2020, predloži izjavo (na podlagi lastne ocene poslovanja), s katero izjavlja, da zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. FURS izplača pomoč v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov v enkratnem znesku za obdobje, za katerega upravičenec uveljavlja pomoč, 20 v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave.

ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU DELA

Obvestilo Inšpektoratu RS za delo pred pričetkom opravljanja dela na domu Ne glede na četrti odstavek 68. člena Zakona o delovnih razmerjih delodajalec pred začetkom dela delavca na domu obvesti Inšpektorat Republike Slovenije za delo o:

• podatkih o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja),
• podatkih, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu (ime in priimek, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu),
• morebitnemu tveganju za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.

Delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije obvestilo iz prejšnjega odstavka vložijo elektronsko, preko informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za javno upravo.

ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PREHRANE

Finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka Nosilci kmetijskih gospodarstev in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z ZKme-1, ki imajo zaradi posledic epidemije COVID-19 izpad dohodka, ki je zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje, so upravičeni do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka, če je sektor utrpel najmanj 30 % izpad dohodka glede na obdobje iz naslednjega stavka. Finančno nadomestilo se dodeli v obliki pavšala glede na hektar zemljišča oziroma glave velike živine glede na povprečje zadnjih treh let, pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji pa glede na povprečje dohodkov zadnjega leta. Vloga za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena se vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Znižanje cen zakupnin kmetijskih zemljišč v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije  Ne glede na cene zakupnin kmetijskih zemljišč, ki jih za leto 2021 določil Sklad kmetijskih  zemljišč in gozdov Republike Slovenije, se te znižajo v višini 20 % za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2021. Brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti Republike Slovenije  Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije lahko v brezplačni zakup odda kmetijska zemljišča, ki jih ima v upravljanju in ki so na dan 1. januarja 2021 v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč opredeljena kot: -        1410 — kmetijsko zemljišče v zaraščanju, -        1500 — drevesa in grmičevje ali -        1800 — kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. Doba zakupa iz tega člena traja deset let. Brezplačen zakup velja za celotno dobo zakupa. Zakupnik mora na zemljiščih, ki so dana v zakup po tem členu, odpraviti zaraščanje v enem letu od pridobitve zemljišča v brezplačni zakup ter ga uporabljati za kmetijsko dejavnost. To določilo se uporablja za zakupne pogodbe, ki so sklenjene do 30. junija 2021.