Marca 2021 naj bi se razmere stabilizirale

Stanje v gospodarstvu je kljub negotovim časom zaradi koronavirusa boljše, kot je kazalo pred tremi, štirimi meseci. Avtorica: Daša Šprinčnik Bruto domači proizvod (BDP) je bil v drugem četrtletju 2020 za 13 odstotkov nižji kot v drugem četrtletju 2019. V prvi polovici leta 2020 je po podatkih Statističnega urada Slovenije (SURS) BDP upadel za 7,9 odstotka glede na prvo polovico leta 2019. Po desezoniranih podatkih je bil BDP v drugem četrtletju za 9,6 odstotka nižji glede na prvo četrtletje 2020. »Zmanjšanje BDP v drugem četrtletju 2020 je bilo posledica zmanjšanja večine komponent BDP, v največji meri pa upada domačega trošenja in v okviru tega zasebne potrošnje,« ugotavljajo na Statističnem uradu RS.

Investicij bo manj

V krizo smo vstopili na trdnih temeljih, z nizko stopnjo zadolženosti in močnimi likvidnostnimi rezervami. »Zaradi pandemije se je likvidnostni položaj v gospodarstvu zaostril, vendar je pravočasen odziv države preprečil, da bi prišlo do hujših gospodarskih posledic,« pojasnjuje mag. Mojca Kunšek, direktorica Ajpesa, ki pri podjetjih iz najbolj prizadetih panog sicer do konca leta pričakuje poslabšanje likvidnosti in možnost realizacije večje čiste izgube v letu 2020, pa tudi povečanje zadolženosti. »Pričakujemo tudi, da bodo podjetja izvedla manj investicij od načrtovanih in sprejela številne ukrepe za racionalizacijo poslovanja,« dodaja. Enakega mnenja je tudi Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki Gospodarske zbornice Slovenije. »Podjetja iščejo poti do novih naročil, vlagajo v digitalizacijo za namene interne poslovne komunikacije in iščejo dodatne stroškovne prihranke. Nekaj večjih naložb, ki so bile v načrtu, so nekatere družbe preložile, da so povečale raven likvidnostih rezerv na bilanci. Družbe so zopet postale nekoliko bolj pozorne na bonitete svojih poslovnih partnerjev. Nekatere družbe, ki so bile bolj prizadete zaradi epidemije, so zaprosile za odlog plačila davkov in obveznosti iz bančnih posojil,« pravi Ivanc, ki stabilizacijo razmer pričakuje v približno pol leta.

Predkrizna raven v prvi polovici leta 2022

Pričakovati je, da bo EU do konca leta podaljšala nekatere izredne ukrepe za stabilizacijo evropskega gospodarstva. Gospodarska dinamika v Sloveniji bo po naši oceni prvič presegla predkrizno raven v prvi polovici leta 2022. Trg dela bo reagiral kasneje, kar pomeni, da se bomo vrnili na tako visoko raven zaposlenosti verjetno šele v letu 2023. Kljub vsemu je tokratni odziv države oziroma vseh glavnih akterjev z zakonom o odlogu kreditnih odplačil močno pripomogel k zagotovitvi likvidnosti gospodarstva in državljanov, subvencioniranje čakanja na domu zaradi zmanjšane prodaje pa je rešilo marsikatero delovno mesto. »Kazalniki gospodarske aktivnosti so vse bolj spodbudni, saj večjih zapiranj aktivnosti, kot smo jim bili priča spomladi, ne pričakujemo,« je za naslednje polletno obdobje optimističen Andrej Lasič, pomočnik uprave NLB za korporativno in investicijsko bančništvo. Zakaj? »Tako podjetja kot banke smo v krizo vstopili izjemno dobro pripravljeni. Oboji imamo dobro, to je boljšo, kapitalsko osnovo, izjemno likvidnost in eno najnižjih stopenj zadolženosti v Evropi,« uvodoma ugotavlja Lasič in dodaja, da ima Slovenija eno najbolj diverzificiranih ekonomij in ni premočno vezana na nobeno gospodarsko panogo, kar lahko uspešno pripomore k izhodu iz krize. »Da lahko malo, fleksibilno slovensko gospodarstvo maksimalno izkoristi lokalizacijo proizvodnje, bo najverjetneje eden od ključnih vplivov na mednarodni ravni,« pojasnjuje Lasič in nato razkrije podatek, da imamo prvič v zgodovini samostojne Slovenije v bankah več vlog prebivalstva, kot imajo prebivalstvo in podjetja skupaj kreditov — dobrih 21 milijard evrov, ki so večinoma neobrestovani. »Gre za izreden potencial, za katerega bi veljalo razmisliti, kako ga ustrezneje preusmeriti v bolj dolgoročne oblike varčevanja z višjim donosom za vlagatelje ter s tem zagotoviti dolgoročno lastniško bazo Slovencev v ključnih podjetjih v Slovenji in regiji. Pred nami so pomembni infrastrukturni projekti, kjer bi ta potencial lahko izkoristili na državni ravni,« predlaga sogovornik.

Kdo je kljub krizi zrasel?

Za nekatere panoge, ki so se odzivale na nemudoma spremenjene navade potrošnikov, pa se je kriza izkazala tudi za priložnost. »Pandemija je pozitivno vplivala na poslovanje podjetij iz farmacevtske panoge, IT-industrijo in na podjetja, ki so svoje poslovanje uspela diverzificirati ter prodajo proizvodov in storitev pretežno ponujajo prek sodobnih digitalnih poti,« razlaga direktorica Ajpesa, ki v naslednjega pol leta pričakuje podaljšanje ukrepov vlade, trajnostno preobrazbo ter vlaganja v infrastrukturne projekte, digitalizacijo, raziskave in razvoj ter okolje in samooskrbo s hrano.

»Državna pomoč je bila do zdaj usmerjena predvsem v zmanjšanje pritiskov na stroške dela, zato je pričakovati, da bo v naslednjih mesecih državna pomoč usmerjena bolj segmentno, predvsem v najbolj prizadete panoge. Državna pomoč sama po sebi sicer ne more v celoti in na dolgi rok rešiti gospodarskih problemov podjetij, jim pa daje čas, da spoznajo svoje priložnosti, jih izkoristijo in uresničijo zagon v novih razmerah,« meni Kunškova. Da se lahko do konca leta zgodi še marsikaj, se zavedajo tudi v Novi Ljubljanski banki, a pričakujejo, da bodo statistični podatki za tretje četrtletje pokazali odboj navzgor in rast.