Kaj prinaša 5. paket protikoronskih ukrepov?

SPLOŠNI UKREPI>> Možnost podaljšanja subvencioniranja skrajšanega delovnega časa

PKP5 določa, da lahko Vlada RS ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa s sklepom, ki ga izda najkasneje do 20. decembra 2020, podaljša za obdobje v skupnem trajanju največ šest mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021. >> Do ukrepov povračila nadomestil plač za čas čakanja na delo so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo prihodki v letu 2020 padli za več kot 20 % glede na leto 2019 PKP5 podaljšuje ukrep delnega povračila nadomestila plač delavcem na začasnem čakanju na delo in sicer najdlje do 31. decembra 2020. Vendar pa lahko Vlada RS ukrep s sklepom podaljša največ za obdobje 6 mesecev, vendar ne dlje kot do 31. julija 2021. Se pa s PKP5 spreminjajo pogoji in sicer so do ukrepa upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Ostali pogoji ostajajo isti. >> Enkratno koriščenje bolniške do 3 dni brez zdravniškega potrdila Delavec bo lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Delavec mora o odsotnosti pisno ali elektronsko obvestiti delodajalca prvi dan odsotnosti. V času koriščenja kratkotrajne odsotnosti, delavec ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja. Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Šteje se, da je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni izkoriščena tudi, kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne dni. Nadomestilo za čas začasne odsotnosti z dela se od prvega dne odsotnosti z dela zagotavlja v skladu v skladu s 137. členom ZDR-1 in določbami ZZVZZ. Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni se obračuna v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu zaradi bolezni v skladu z osmim odstavkom 137. člena ZDR-1. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila. Delodajalec vloži zahtevo iz prejšnjega stavka v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa iz tega člena. Nadomestila se ZZZS povrnejo iz proračuna Republike Slovenije. Ta ukrep velja do 31. decembra 2020, vlada pa ga lahko ukrep podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev. >> Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka Delavec: - ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela in - eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektiven okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca, šole (otroci do vključno 5. razreda osnovne šole) ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu, je upravičen do nadomestila plače v skladu s PKP5. Delavec prejema nadomestilo plače za obdobje, za katero je bila odrejena karantena oz. za obdobje za katero je bila otroku odrejena karantena oz. dokler so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost. Delavec ima pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove v primeru:

• če se odpravi v državo, ki je na zelenem ali oranžnem seznamu in mu je ob povratku ob prehodu meje odrejena karantena, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu,
• če mu je bila odrejena karantena po stiku ali sumu  stika z okuženo osebo, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca in
• če ne more opravljati dela zaradi višje sile, zaradi obveznosti varstva otroka.

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena po  stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače , ki bi jo prejel, če bi delal. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda naslednjih osebnih okoliščin:

• smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
• smrti staršev,
• rojstva otroka,
• vabila na sodišče.

V tem primeru je delavec upravičen do nadomestila plače v višini  do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) v osmih dneh od uveljavitve zakona, v kolikor delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo zakona oz. v osmih (8) dneh od pričetka odsotnosti delavca. Vlogo je možno vložiti do 31.12.2020. Izplačana nadomestila plač delavcem, ki zaradi odrejene karantene ali višje sile zaradi obveznosti varstva ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti. V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače, mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. V nasprotnem primeru mora prejeta sredstva v celoti vrniti. Pravica do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki:

• zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. oktobra 2020 do 31. decembra 2020 (na podlagi vloge, ki je vložena na podlagi ZIUPDV, je delodajalec upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače tudi za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje, če obdobje odrejene karantene delavca traja po tem datumu),
• ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. septembra 2020 do 31.decembra 2020.

>> Testiranje na COVID-19, ki ga plača delodajalec za delavca, se ne šteje kot boniteta

Plačilu delodajalca za testiranje delojemalcev na SARS-CoV-2, na katera jih napoti delodajalec, ne štejejo za boniteto. Ta ukrep velja do 30.06.2021, ki pa ga Vlada RS lahko podaljša še za obdobje 6 mesecev. >> Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka znaša 1.100 EUR Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19. Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če ni posloval v celotnem letu 2019 oziroma 2020, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 ni posloval, je do pomoči upravičeni tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka znaša 1.100 EUR na mesec za mesec oktober, november in december 2020. Izredna pomoč za samozaposlene v kulturi, registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije , pa znaša 700 EUR na mesec. Ukrep velja od 1. oktobra do 31. decembra 2020, vendar ga lahko Vlada RS s sklepom, najkasneje do 31. decembra 2020 podaljša za obdobje največ 6 mesecev. >> Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za samozaposlene in družbenike za čas trajanja karantene na domu ali nemožnosti in opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka Upravičenec za delno povrnjeni izgubljeni dohodek, ki zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je

• samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost in je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2,
• družbenik, ki je poslovodna oseba, in je zavarovan na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in
• kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 eurov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole vendar ne več kot 250 eurov za 10 dni, 500 eurov za 20 dni in 750 eurov v enem mesecu. Ukrep velja od 1. septembra do 31. decembra 2020, vendar ga lahko Vlada RS s sklepom, najkasneje do 31. decembra 2020 podaljša za obdobje največ 6 mesecev. SEKTORSKI UKREPI >> Ukrepi s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane

• Postavitev objektov za kmetijsko pridelavo (določbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2021); Rastlinjaki, ki so proizvodi, dani na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti (rastlinjaki prefabrikati), se lahko postavijo na vseh kmetijskih zemljiščih, ki imajo boniteto nižjo od 35. Postavitev je mogoča ne glede na določila 3.č člena ZKZ (in prehodnega 45. člena ZKZ) in ne glede na določil sprejetih prostorskih aktov lokalnih skupnosti. S tem je omogočeno, da se objekti kmetijsko pridelavo (rastlinjaki) postavijo brez spremembe prostorskih aktov ali namenske rabe prostora, na kmetijskih zemljiščih, ki so slabše kvalitete (boniteta nižja od 35). Tak tip rastlinjakov je konstrukcijsko enostavnejši ter primernejši za postavitev na kmetijskih zemljiščih. Ne glede na siceršnjo ureditev se predhodni postopek ali presoja vplivov na okolje za rastlinjake prefabrikate, ki imajo površino do 1 ha, ne izvede. V primerih, ko na zemljišču že stoji objekt, je meja 3 ha.
• Ukrepi s področja namakanja in postavitev objektov za kmetijsko pridelavo (določbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2021); Za skrajšanje postopkov uvedbe namakalnih sistemov ali postavitve rastlinjakov prefabrikatov je potrebno sodelovanje vseh organov. Zato morajo vsi organi vloge za izdajo soglasij oziroma dovoljenj na območjih predvidenih namakalnih sistemov obravnavati kot nujne ter soglasja izdati najkasneje v 30 dneh. V primerih, da pristojni organ v predpisanem 30 dnevnem roku soglasja oziroma dovoljenja ne izda, se šteje, da se organ s predvidenim namakalnim sistemom ali postavitvijo rastlinjaka prefabrikata strinja. Posebni poudarek se daje izdaji vodnega dovoljenja in vodnih soglasij, saj sta ta dva dokumenta nujna za neposredno rabo vode za potrebe namakanja. Tudi v teh primerih velja, da pristojni organ v predpisanem 30 dnevnem roku izda soglasje oziroma dovoljenje. V nasprotnem velja, da se organ s predvidenim namakalnim sistemom ali postavitvijo rastlinjaka prefabrikata strinja, razen če gre za poseg na območju velikega razreda nevarnosti.
• Ukrepi s področja izkoriščanja geotermalne energije v rastlinjakih; Pobude (vložiti potrebno najkasneje v 6 mesecih od uveljavitve zakona) za posebno rabo vode za potrebe ogrevanja in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za vse rastlinjake, namenjene za kmetijsko pridelavo hrane, ki izkoriščajo zaprt reinjekcijski sistem izkoriščanja geotermalne vode, se obravnavajo prednostno. Če v 30 dneh od podane pobude iz prejšnjega odstavka ni podan poziv k njeni dopolnitvi oz. podano obvestilo s strani ministrstva, pristojnega za vode, glede teka postopka za podelitev koncesije, se lahko ne glede na zakon, ki ureja vode, posebna raba vode iz prejšnjega odstavka začasno izvaja, vendar najdlje do 31. decembra 2024. V času do 31. decembra 2024 mora vlagatelj pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode, sicer se posebna raba vode iz tega člena ne sme več izvajati. Za reinjekcijske vrtine, ki so v celoti oziroma v pretežnem delu namenjene za pridelavo, predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov, se sofinancirajo stroški izdelave vrtin iz sredstev podnebnega sklada (ukrep velja do 31. decembra 2021). Za rastlinjake, v povezavi z reinjekcijskimi vrtinami, ki izkoriščajo geotermalni vir energije, je obvezno, da se ob vzpostavitvi geotermalne infrastrukture, najpozneje do 31. decembra 2024, priključijo na zaprt reinjekcijski sistem izkoriščanja geotermalne energije, sicer se posebna raba vode iz tega člena ne sme več izvajati.

Javni razpis objavi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za okolje. Vloge za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena se vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ukrep velja do 31. decembra 2021).

• Finančna pomoč zaradi COVID-19; Kmet, ki je na dan, ko mu je potrjena okužba z virusom SARS-CoV-2, v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi, je upravičen do finančne pomoči za čas trajanja nezmožnosti za delo. Višina finančne pomoči je na mesec enaka dejanskemu strošku v zvezi z nadomestitvijo dela na kmetiji, vendar ne več kot 80 odstotkov minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Vloge za dodelitev finančne pomoči se lahko vlagajo do 31, decembra 2021.

>> Zasebni vrtci so upravičeni do kritja znižanega plačila staršev za vrtec

Starši, katerih otroci od 1. oktobra 2020 ne obiskujejo vrtca zaradi odrejene karantene, so za dneve odsotnosti otroka iz vrtca oproščeni plačila za vrtec. Zasebni vrtci, ki se financirajo v skladu s 34. členom Zakona o vrtcih (ZVrt), so upravičeni do kritja znižanega plačila staršev za vrtec iz proračuna Republike Slovenije v višini plačila, ki bi jim bilo določeno, če bi bil otrok vključen v istovrstni program vrtca, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri ima zasebni vrtec ali njegova enota s sedež. Znesek v višini oprostitve plačila staršev uveljavljajo neposredno iz proračuna Republike Slovenije.